Na podnebnem vrtiljaku

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Če je tudi pri vas klestila toča, si boste letošnje poletje gotovo zapomnili.
Andrej Petelinsek

Počasi drsimo v obdobje teme. Na več področjih, a pri vremenu je to drugače, saj vemo, da bo temi sledila svetloba. In prav to mi je všeč pri letnih časih - da se ponavljajo. Morda je za koga to pravi dolgčas, saj poletju vedno sledi jesen in nato zima in nato pomlad. Nobenega novega letnega časa v vseh teh letih, stoletjih, tisočletjih …
Res le podnebni vrtiljak. Otrok se usede na tisto mesto, ki mu je najbolj všeč in potem maha staršem ob vsakem zaključenem krogu, ki ga naredi. Mi smo odrasli, ne sedamo na določena mesta, nam se letni časi dogajajo sami od sebe in vrtiljak le gledamo od zunaj, letne čase hočeš nočeš občutimo. Še sreča, da so vsakič malo drugačni. Zima ni enaka zimi, poletje tudi ne in tudi jesen in pomlad ne. Morda je to zanimivo, pa še to ne za vsakogar. Nekateri bi najraje videli, da bi bili letni časi, kolikor je mogoče, vremensko enaki iz leta v leto. Predvidljivi. Saj bi bilo tako najlažje kmetovati, načrtovati dopust, razna druga opravila. Si predstavljate? Mogoče pa res ne bi bilo slabo. A kjer bi nekdo pridobil, bi drugi izgubil. Če bi vnaprej vedeli, da bo, na primer, prvi teden julija sončen, pa potem po treh ali štirih dneh spremenljivega vremena spet tri dni sončno, bi bili turistični kraji določene dni bolj prazni. Kdo pa bi si rezerviral počitnice v obdobju bolj spremenljivega vremena? Tako pa vsi malo tvegamo in vsak nekaj dobi in izgubi. Ali pa tudi ne, saj vendarle ni tako strašno, če med dopustom kakšen dan tudi dežuje. Si vsaj spočijemo od dopustniških naporov.
V kakšnem spominu se vam je ohranilo letošnje poletje? Ljudje si večinoma zapomnimo ekstreme. Če je pri vas klestila toča, pa morda ne samo enkrat, si boste to zagotovo zapomnili. Ali pa, če vam je nevihtni piš odkril streho ali morda meteorna voda ob močnem nalivu zalila klet ali pritličje. Pod vtisom avgusta, ki je bil za kaki dve stopinji toplejši od povprečja, so morda zbledeli spomini na precej spremenljiv junij, ko je pogosto deževalo, sploh zahodni del Slovenije je dobil nadpovprečno količino dežja. A kljub temu je bilo dovolj toplo, da se je mesec "izvlekel" z za nekaj desetink nadpovprečno mesečno temperaturo. Prihranil pa nam je vročino, le do tri dni je bilo okoli 30, pa še to ne povsod. Julij je bil glede tega malo radodarnejši, a daleč od prejšnjih let. Šele avgust je torej nekoliko potrdil globalno segrevanje, ki si ga seveda ne želimo, a trend je, za zdaj, nezaustavljiv.
Poleg vremena nas o tem prepričujejo tudi druga dejstva. Na primer tigrasti komarji ali pa fige, ki zdaj pri nas rastejo v krajih, kjer jih pred 30 leti niti slučajno niste mogli videti. In množica tudi podnebnih beguncev, saj so jim predvsem suše povsem onemogočile preživeti na njihovih domovih.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.