Na hlape

Avtomobilski proizvajalci in njihovi dobavitelji letošnje poletje bijejo usodne bitke za zavzetje čim boljših pokoronskih pozicij, nekateri med njimi tudi za preživetje. Povpraševanje po novih avtomobilih bo v prihodnje namreč manjše in predvsem drugačno. Vozila na tradicionalne bencinske in dizelske pogone bodo zamenjavala električna in nekaj časa tudi še hibridna. Po pesimističnih ocenah naj bi avtomobilske tovarne v Evropi letos proizvedle za dva milijona viška novih avtomobilov. Nekaj jih bodo skušale prodati z visokimi popusti, a kljub temu bodo morale število zaposlenih prilagajati novim razmeram.
Številke so krute; nemški Daimler, ki je sprva nameraval zmanjšati število zaposlenih za deset tisoč, naj bi jih odpustil trikrat več. Pri BMW-ju naj bi brez dela ostalo 6000 ljudi, pesimisti sicer napovedujejo višje številke. Na tisoče zaposlenih delo izgublja v francoskem Renaultu, nekaj sto tudi v novomeškem Revozu. Tem številkam je treba dodati še odpuščanja pri dobaviteljih, žal tudi slovenskih. Ob tem gospodarski analitiki opozarjajo, da jih skrbi povpraševanje v evropski avtomobilski industriji, na katero so naši dobavitelji pretežno vezani. Če k temu dodamo še iztekanje najbolj učinkovitega protikoronskega ukrepa - čakanja na delo na domu -, bomo jeseni gledali še težji boj za preživetje.
In kje je na tem zemljevidu težav Magna, ki je največji proizvajalec avtomobilov in avtomobilskih delov za svetovne avtomobilske koncerne? Za zdaj nihanja naročil rešujejo z odpuščanjem agencijskih delavcev. Odgovore o tem, ali bodo posegli tudi po odpuščanju redno zaposlenih, pa naj bi dobili jeseni, ko naj bi se slika naročil njihovih partnerjev, ki prav tako krčijo število zaposlenih, izostrila. Tudi menjava na vrhu je po svoje zgovorna, saj so šefi iz Toronta izkušenega Güntherja Apfalterja iz Gradca poslali na kitajski trg, kjer ima Magna več kot 50 tovarn, s še vedno precej cenejšo delovno silo.
Okoli dvesto zaposlenih v "zaprti" hoški lakirnici Magne pa se, kot kaže, za to, da še imajo delovna mesta do konca leta, lahko zahvali že lani v celoti izplačani bogati, 18-milijonski subvenciji države, ki bi jo v Magni morali vračati, če do leta 2022 ne zaposlijo 404 ljudi oziroma do leta 2027 kar tisoč. Do obeh številk jim danes manjka še veliko, in če bi odpustili večino od 202, ki so jih doslej uspeli zaposliti, bi to še težje dosegli. Navsezadnje tovrstne kvalificirane delovne sile v teh krajih ni na pretek.
Čeprav v Magni zatrjujejo, da ostajajo pri načrtovani gradnji tovarne za proizvodnjo do sto tisoč avtomobilov letno v občini Hoče - Slivnica, njihovo vlogo za drugo fazo pa na Arsu že obravnavajo, je to v tem (post)koronskem času težko verjeti. Tudi zato, ker njihovi naročniki, kot je Daimler na primer, opuščajo naložbe v nove proizvodne linije. Vse to kaže, da bo avtomobilska industrija še nekaj časa vozila na hlape.