Mraz in suša

Že ves teden je nad nami zelo suha zračna masa. Tako zelo, da je relativna vlaga le redko tako nizka kot v teh dneh. V Ljubljani, na primer, je bila sredi dneva in popoldne več dni pod 20 odstotki, tudi le okoli 15-odstotna. Morda vam številke ne pomenijo kaj dosti, a zagotavljam vam, da je pri nas le redko tako. Dokaj suh zrak je večkrat ob burji na Primorskem, pa ob severnem fenu pod Karavankami ali Kamniškimi Alpami, a vendarle se ne spomnim, da bi na primer v Ljubljani že videl tako nizke vrednosti. Ob običajnem vremenu je zjutraj po nižinah relativna vlaga med 80 in 90 odstotki, popoldne je okoli 50-, morda 40-odstotna.

Kaj sploh pomeni, če imamo tako suh zrak? Posledic je več. V suhem zraku ne čutimo toliko mraza kot v vlažnem, saj je suh zrak dober toplotni izolator in zato so naše toplotne izgube manjše. Tudi visoke temperature lažje prenašamo, saj se naše telo hladi tudi z znojenjem, in če znoj oziroma pot hitro izhlapeva s površine kože, se naše telo učinkoviteje hladi.

Čisto z meteorološkega stališča pa suh zrak pomeni intenzivnejše nočno ohlajanje. Zaradi česa se namreč zrak ponoči sploh ohlaja? Glavni mehanizem je sevanje. Sevanje je elektromagnetno valovanje. Če ga telo oddaja, torej oddaja energijo, se zrak ohlaja. In vsako telo seva v območju valovnih dolžin, ki jih določa temperatura tega telesa. Zemlja, tla, sevajo v infrardečem območju sevalnega spektra. Zaradi tega se tla ohlajajo in potem se postopno ohlajajo tudi plasti zraka nad tlemi. Vodna para del tega sevanja, ki bi šel v vesolje, prestreže in ga vrne nazaj, seva proti tlom.

V bolj vlažnem zraku se bodo torej tla in s tem prizemne zračne plasti ohladile manj kot v suhem zraku. In ker je zrak v teh dneh tako zelo suh, so noči tudi temu primerno lahko mrzle. Najbolj se ohladi plast zraka tik nad tlemi. V sredo, na primer, ko je bila na dveh metrih, v meteorološki hišici, izmerjena temperatura minus ena stopinja Celzija, je bila pet centimetrov nad tlemi kar -11 stopinj! V bolj vlažnem zraku bi bila ta razlika lahko precej manjša. Suh zrak seveda tudi bolj izsušuje tla, če lahko tako rečemo, ali v suh zrak lahko več vode iz tal izhlapi, še posebno, če piha.

In vetra je bilo v preteklih dneh kar precej. A tla so že zelo suha, vsaj vrhnja plast, zato tudi voda, ki iz tal izhlapi, ne more kaj dosti povečati količine vodne pare zraka nad njimi. Pomagala bo le sprememba zračnih tokov, ki nam bo (ko bo) prinesla bolj vlažno zračno maso. Ker pa je Sredozemsko morje ohlajeno od zime, je izhlapevanje iz njega precej manjše kot jeseni. Zato nas v pomladnem času lahko pred sušo reši le oceanska zračna masa, ki bi k nam prišla iz nekoliko južnejših zemljepisnih širin. Bodimo potrpežljivi.