Timotej Milanov
V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pojasnjujejo, da so po podatkih, pridobljenih s strani članov, dobavitelji na področju živil že v zadnjem četrtletju lanskega leta vnovič napovedali podražitve nekaterih vrst živil, med drugim govedine in perutnine, zelenjave, kave, mleka, mlečnih izdelkov, moke in živil, katerih osnovna surovina je moka. Po njihovih informacijah naj bi se glavnina napovedanih dvigov cen s strani dobaviteljev v maloprodaji odrazila v prvem četrtletju leta 2022, saj so pogajanja med poslovnimi partnerji še v teku. "S podatki o tem, kakšne bodo podražitve in katera živila se bodo dejansko podražila, na Trgovinski zbornici Slovenije ne razpolagamo, saj je to stvar pogodbenih odnosov med poslovnimi subjekti," pravijo. Opozarjajo, da se bodo morale napovedane podražitve hrane porazdeliti vzdolž celotne agroživilske verige.
Težko je napovedovati gibanje cen v prihodnje
O razlogih za podražitve povedo, da so ti zelo različni. "Na primer podražitve surovin, energentov, transporta, embalaže, vpliv vremena – suša, poplave, pozebe, tako na lokalni kot tudi na svetovni ravni. Iz statističnih podatkov izhaja, da je bilo v Sloveniji od leta 2000 dalje kar 13 od skupaj 22 let takšnih, v katerih se je hrana dražila nekoliko bolj od ostalih izdelkov."
V tem trenutku je težko napovedovati gibanje cen v prihodnje, poudarjajo na TZS. Dobavitelji, ki so že napovedali dvig cen določenih živilskih proizvodov, kot razloge za podražitve navajajo dvige cen energentov, transporta, gnojil in embalaže ter slabo letino zaradi vremenskih razmer.
Najbolj so razmere negotove na področju cen energentov. "Ne glede na te napovedane podražitve s strani dobaviteljev morajo trgovci, ki so zadnji člen v verigi do končnega potrošnika, slediti predvsem potrebam in zmožnostim potrošnika, kar pomeni, da je potrebno te pričakovane dvige cen v odnosu do potrošnika čim bolj ublažiti. Prav zato trgovci stalno optimizirajo svoje poslovne procese, čeprav so prav tako izpostavljeni velikim negotovostim, ki so povezane s stroški, kot sta na primer strošek dela, strošek logistike, v zadnjem času pa predvsem tudi strošek energentov."
Vsak mesec čakanja izgubijo deset milijonov evrov
Kot smo v Večeru že poročali, so konec lanskega leta podjetja slovenske živilskopredelovalne industrije napovedala, da so primorana podražiti svoje izdelke zaradi naraščajočih stroškov proizvodnje. "Že lani marca smo začeli opozarjati javnost, celotno verigo in potrošnika na izjemno visoke dvige cen surovin, konec leta pa še na dvig cen energentov, ki so dobesedno poletele v nebo. Podjetja so tako že jeseni napovedala prvi dvig cen trgovcem," pravi direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc, ki pojasnjuje, da podjetja tako visokih dvigov stroškov ne morejo takoj in neposredno prevaliti na kupca, saj so vmes potrebna dolgotrajna pogajanja s trgovci. "Zdaj smo v situaciji, ko res potrebujemo hiter odziv trgovine in javnih zavodov, ki so tudi naši kupci. Pogajanja o dvigu cen so v teku in nekatere spremembe cen na trgovskih policah je pričakovati v prvem tromesečju. Odločitev trgovcev pa bo, za koliko se bo dejansko spremenila cena živil na trgovskih policah. Vsak mesec, ko čakamo na uveljavitev podražitev, živilska industrija izgublja okrog deset milijonov evrov prihodkov."
Ob napovedanih podražitvah hrane trgovinska zbornica predlaga delno nižji DDV
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah ocenjuje, da se tokratni podražitvi hrane namenja preveč pozornosti, podobna zvišanja cen hrane so po njenih besedah že bila v letih 2008, 2013 in 2015.
Trgovci predlagajo znižanje DDV za osnovne prehrambene proizvode na štiri odstotke
Trgovci so prejšnji teden na posvetu s predsednikom vlade Janezom Janšo in nekaterimi ministri tudi po vzoru Italije predlagali uvedbo znižane stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovne prehrambene proizvode, torej za osnovne vrste kruha, moke, testenin in drugih podobnih nujno potrebnih živil. Predlagajo znižanje s sedanje splošne stopnje za hrano 9,5 odstotka na štiri odstotke.
Poleg tega so predlagali tudi, da bi začasno sprostili zaposlovanje upokojencev, s katerimi bi si pomagali pokrivati kadrovske vrzeli, ki nastajajo zaradi okoliščin epidemije covida-19. Odgovora vlade na podane predloge še niso dobili, Lahova pa računa, da se bo ta "pozitivno odzvala". (STA)
Na vprašanje, koliko so doslej trgovci upoštevali pozive podjetij k dvigu cen, Zagorčeva odgovarja: "Živilska podjetja so napovedala različno visoke dvige cen, od 10 do 20 odstotkov. Seveda se to v celoti ne prenese v maloprodajno ceno izdelka, saj so cene izdelkov na polici odvisne od skupine izdelkov in kako se prilagajajo cenovnim razredom ter politikam trgovcev." V ZKŽP po besedah Zagorčeve pričakujejo, da bodo podražitve postopne, saj želijo, da kakovostnih domačih živil na polici ne bi zamenjala cenejša iz uvoza. "Slovenska agroživilska veriga bo preživela, če bo potrošnik še naprej kupoval in verjel v kakovostno lokalno pridelavo hrane, da bo po njej povpraševal z vedenjem, da s tem ohranja delovna mesta, kmetijstvo, poseljeno in obdelano podeželje."
Ljudje kupujejo čedalje bolj premišljeno
Kako se s podražitvami soočajo trgovci in kaj napovedujejo? V Sparu zagotavljajo, da upravičenost vsake napovedi povišanja cen njihovih dobaviteljev vedno natančno preučijo in na njih pristanejo le v primeru, da dobavitelj izkaže utemeljen razlog za dvig nabavne cene. Njihova cena se v tem primeru dvigne maksimalno v višini razlike v nabavni ceni, prioriteta pa vseskozi ostajajo nizke cene na slovenskem trgu. "Posamezni dvigi cen bodo v prvem kvartalu leta 2022, vendar bodo le-ti zelo selektivni in izključno tam, kjer je razlog v verigi proizvodnega procesa oziroma v zvišani ceni repromaterialov. Situacija je sicer odvisna tudi od morebitnih novih zaostrovanj na mednarodnih gospodarskih trgih in razvoja pandemije koronavirusa," povedo. V luči trenutnih razmer pa že opažajo, da ljudje kupujejo čedalje bolj premišljeno in pri tem koristijo akcije in kupone s popusti.
Pozorno spremljajo dogajanje na trgu
V Hoferju si prizadevajo, da morebitna zvišanja nabavnih cen v čim manjši meri prenašajo na njihove kupce oziroma se povišanju prodajnih cen, če je le mogoče, v celoti izognejo. Opozarjajo, da se cene skozi leto velikokrat spreminjajo - tako nižajo kot višajo -, a do večjih dvigov prodajnih cen v zadnjem obdobju ni prišlo in jih tudi ne načrtujejo.
Kako točno se bodo spreminjale cene v prihodnje in kateri izdelki bi se lahko podražili, je težko napovedati, sporočajo. "Trenutno pozorno spremljamo dogajanje na trgu, s strani tako slovenskih kot tujih dobaviteljev pa smo tudi že prejeli napovedi dvigov nabavnih cen izdelkov, ki jih, če so utemeljeni, tudi sprejmemo. Kljub vsemu lahko potrdimo, da se trudimo ohranjati prodajne cene enake in to bomo počeli tudi v prihodnje." Do povišanja prodajnih cen sicer pride le v skrajnih primerih, ko je ohranjanje enake cene poslovno nevzdržno.
Tudi v Mercatorju pravijo, da mnogi dobavitelji že od lanskega leta sporočajo, da so zaradi poviševanja proizvodnih stroškov primorani povišati nabavne cene. "Mercatorju kot trgovcu višanje cen nikakor ni v interesu in si z vsemi mehanizmi, ki jih imamo na voljo, prizadevamo ohranjati cene konkurenčne in tako zdaj blažimo podražitve, tudi na račun dela lastne marže, saj želimo ohranjati čim bolj stabilno povpraševanje, ki je izjemno pomembno za vso verigo, od potrošnikov do domačih rejcev in kmetov." Upravičene zahteve dobaviteljev morajo tudi upoštevati, vendar skušajo spremembe cen zadrževati in, kolikor je možno, ublažiti, sporočajo.
Cene kmetijskih pridelkov za petino višje tudi v novembru
Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v Sloveniji so bile novembra lani povprečno za 20,1 odstotka višje kot v tem času leta 2020. Občutno so se zvišale cene krompirja in žit, višje so bile tudi cene živalskih proizvodov, je danes objavil statistični urad.
Cene rastlinskih pridelkov so bile novembra lani v povprečju za 33,1 odstotka višje kot novembra 2020, cene živali in živalskih proizvodov pa so bile povprečno za 10 odstotkov višje.
Od rastlinskih pridelkov so se najbolj zvišale cene krompirja in žit, krompir je bil na letni ravni dražji za 91,3 odstotka, žita pa za 67,2 odstotka. Precej višje so bile tudi cene sadja (+42,2 odstotka) in industrijskih rastlin (+23,8 odstotka). Cene zelenjadnic so bile višje za 11,4 odstotka, cene vina pa za 3,1 odstotka.
Cene živali za zakol so bile v povprečju višje za 14,6 odstotka. Najbolj so se zvišale cene goveda (+26,9 odstotka), cene prašičev so bile višje za 6,8 odstotka, cene perutnine pa so bile za 1,2 odstotka nižje.
Cene živalskih proizvodov so bile v povprečju za 6,3 odstotka višje kot novembra 2020. Povprečna odkupna cena mleka je bila višja za 8,8 odstotka, povprečna odkupna cena jajc pa nižja za 2,8 odstotka. (STA)
V Lidlu Slovenija povedo, da je "trenutno trg živil zelo živahen ter da se nabavne in prodajne cene spreminjajo tako navzgor kot tudi navzdol". Zaključijo, da dogajanje na trgu spremljajo.
V Tušu pa: "Z dobavitelji potekajo intenzivna pogajanja, zato natančnih podatkov še ne moremo navesti." Pojasnjujejo, da so zavezani k ohranjanju slovenskega deleža izdelkov v ponudbi, zato bodo v največji meri pomagali slovenskim proizvajalcem, da ohranijo konkurenčnost na policah z zakasnitvijo sprememb cen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
