Cene hrane: Nakupovalni mrzlici decembra bodo januarja sledile podražitve

Proizvodnja hrane postaja vedno dražja, a potrošniki v Sloveniji tega še niso občutili z dvigom cen, se bo pa to po pričakovanjih poznavalcev zgodilo v začetku prihodnjega leta. Kot vedno se je tudi tokrat začelo pri prvem in najšibkejšem členu verige preskrbe s hrano - kmetih. V praktično vseh kmetijskih panogah ti že dlje časa opozarjajo, da ob nizkih odkupnih cenah in naraščajočih stroških reprodukcijskega materiala težko preživijo. V preteklih letih so navadno kazali proti naslednjemu členu v verigi - predelovalni industriji, kjer so odgovarjali, da imajo zvezane roke, saj da so trgovci najmočnejši člen, ki ima končno besedo pri delitvi cenovnega kolača v verigi.

A oktobra je spirala dražitev kot posledica globalnih tržnih pretresov, povezanih z epidemijo, tudi mesarje stisnila v kot. Zvišali so se skoraj vsi stroški, povezani z njihovo proizvodnjo. Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je takrat napovedal podražitev vseh vrst mesa od deset do petnajst odstotkov. Podražitve so napovedali tudi drugi veliki igralci, kot sta Perutnina Ptuj in Panvita. A do danes se to ni zgodilo, saj trgovci v podražitve v tolikšni meri niso privolili. "Zaenkrat smo dosegli nekaj malega pri govejem mesu, pri svinjskem mesu pa še praktično ničesar. To je vezano tudi na pogodbe, ki jih imamo s trgovci, in na pogajanja, ki so se zavlekla. Tako da pravzaprav nismo zadovoljni z izkupičkom pogajanj. Zaradi tega je naše poslovanje v zadnjem obdobju oteženo, saj višjih cen osnovne surovine - mesa in repromateriala nismo prenesli v prodajne cene," je Krivec povedal za Večer, potem ko so skupaj s predstavniki nekaterih drugih gospodarskih panog zahtevali pomoč države zaradi izjemne podražitve energentov.

Do novega leta rdeča luč

Tudi član uprave Panvite Branko Virag pravi, da so pogajanja s trgovci še vedno v teku in da ti do novega leta ne sprejmejo dviga cen, zato se na nobenem od področij, ki jih pokrivajo, zadeve niso bistveno spremenile. "Doslej smo skušali krpati izpade, a nam počasi zmanjkuje rezerv. Če pogledamo samo statistiko cen hrane v primerjavi z lanskim letom, vidimo, da so cene skoraj enake. Kljub temu da o tem beremo v medijih, se hrana doslej v Sloveniji ni podražila." Stroški proizvodnje so se medtem neusmiljeno zvišali, opozarja Virag. Na področju energije za 30 odstotkov, vhodne surovine od krme za živali naprej za prav toliko, gnojila pa celo za 200 odstotkov.

"Temu več ne bomo mogli slediti. Nekateri kmetje še vedno očitajo predelovalni industriji, da ne deli navzdol po verigi. Kaj pa naj bi delila, če ni nič dobila." Na udaru ni samo mesnopredelovalna industrija, temveč so visoki stroški zarezali tudi v poslovanje v žitni verigi. "Plin se je v treh mesecih podražil za sto odstotkov, nafta se prav tako draži. Mi imamo kamione vsak dan na cesti, plin pa je glavni energent pri peki. Torej gre za direktno zvišanje naših stroškov. Le kdaj bo tega konec," se sprašuje direktor Mlinopeka Karel Pojbič. A podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan meni, da v primeru žitnega sektorja podražitvam proizvodnje botruje še en dejavnik. "V Sloveniji je bilo letos odkupljene premalo pšenice, zato jo zdaj uvažajo z vseh strani. Ker je nimajo na zalogi, je cena ponekod že presegla 300 evrov za tono. Posledično dražijo mlevske in pekovske izdelke. To ni opravičljivo, saj domača pšenica ni bila preplačana." Razmere na področju mesa Küčan označuje za svinjarijo. "Res se je odkupna cena pri govejem mesu za malenkost popravila, s 3,4 evra za kilogram na 3,8 evra, kar pa je še vedno relativno malo glede na prodajno ceno. Kar se tiče svinjine, so zadeve obrnjene, saj je tam odkupna cena padla z 1,5 evra za kilogram na 1,3 evra. V Sloveniji so za to odgovorni trije vodilni mesarji na trgu, ki kmete obtožujejo, da višajo cene, a se je to zgodilo v zelo majhni meri. To zdaj izrabljajo in tudi sami dražijo." Takšnim razmerjem na trgu bomo po ​Küčanovem mnenju v prihodnosti pogosto priča, tudi zaradi vedno slabših vremenskih razmer za kmetovanje. "Kmetje, predelovalci in trgovci se doma ne znamo zmeniti, da bi uredili razmerja v verigi, vse to bodo na koncu občutili potrošniki, a kmetijstvo s tem ne bo nič dobilo."

Zanima nas samo cena

Na vprašanje, ali pričakuje drastično zvišanje cen po novem letu, Kuhar odgovarja: "Tega nočemo, pričakujemo pa. Kajti če ni transparentnega in partnerskega odnosa v verigi, potem prihaja do tako imenovane retencije -zadrževanja spreminjanja cen, ko se pa nekdo odloči, da bo sprejel cenovne korekcije, pride do večjih kompenzacijskih sprememb za nazaj, v povišanja vgrajujejo tudi inflacijska pričakovanja. Trg potem več ne odraža realnega stanja, ampak se vse dela na podlagi nekih pričakovanj. V primeru sprotnih korekcij z manjšimi koraki pa bi se blago podražilo zgolj za toliko, kolikor je v tistem trenutku realnih osnov za podražitev. V interesu vseh so torej večkratne minimalne podražitve, ne pa enkratna večja, ki bo po vsej verjetnosti sledila januarja." Kuhar ob tem še pove, da so trgovci zadržani do dviga cen predvsem v obdobju prednovoletne nakupovalne mrzlice. "To je odraz tega, da smo kot kupci izrazito obsedeni s cenami, ne zanima nas nič drugega kot akcije in popusti, vsebina več ni pomembna." Zadržanje sprememb po Kuharjevih besedah posledično vpliva na partnerje trgovcev v verigi, predvsem tiste, ki želijo delati na kakovosti, večji dodani vrednosti in zgodbah lokalnega porekla. "To je na nek način žalostno in nekonstruktivno s strani trgovskega sektorja, v katerem imajo sicer polna usta tega, kako imajo radi domače dobavitelje in izdelke."

Mukotrpna pogajanja

Večji trgovci načrtov glede ponovoletnega zvišanja cen ne razkrivajo. V Mercatorju pravijo, da so zaradi zvišanja proizvodnih stroškov upoštevali nekatere zahteve dobaviteljev po spremembi nabavnih cen, hkrati poudarjajo, da se v Sloveniji cene hrane in brezalkoholnih pijač med letom niso bistveno zvišale. Temu pritrjujejo podatki Statističnega urada RS, v obdobju od januarja do novembra se je v primerjavi z istim obdobjem lani hrana celo pocenila za 0,6 odstotka. V družbi Spar Slovenija podražitev ne želijo podrobneje komentirati, saj so še vedno sredi intenzivnih pogajanj z dobavitelji, s katerimi so se že dogovorili, da cen številnih izdelkov ne bodo zvišali vsaj do novega leta. "Do večjih dvigov cen zaenkrat še ni prišlo in jih tudi ne načrtujemo," pravijo v Hoferju, kjer dodajajo, da sledijo principom diskontne prodaje, pri kateri dosegajo nizke cene zaradi optimizacije poslovnih procesov. "O splošnem dvigu cen prehranskih izdelkov ne moremo govoriti. Trenutno je trg živil zelo živahen in se prodajne cene spreminjajo zelo hitro tako navzgor kot navzdol," pa povedo pri Lidlu.