Vlada Janeza Janše je med prvimi ukrepi sredi marca sprejela začasno ukinitev javnega potniškega prometa. S tem ni v stisko spravila zgolj vse, ki so bili vezani na javni promet za dostop do lekarn in trgovin ter zaposlene v sektorju javnega potniškega prometa, ampak tudi mnoge delavke in delavce, ki opravljajo nujna dela v času epidemije koronavirusa, a so bili glede prihoda na delo odvisni od javnega prometa.
539 prevozov zaposlenih v domovih starejših občanov so opravili prostovoljci Slovenske filantropije v 20 dneh.
206 prevozov za zaposlene v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih starejših občanov je opravila Avto-moto zveza Slovenije v 15 dneh.
Pomoč prostovoljcev in članskih organizacij
V Slovenski filantropiji so to kmalu zaznali in so pisali javnim zavodom, ali bi potrebovali pomoč pri zagotavljanju prevozov njihovih zaposlenih na delo. Javil se jim je dom za starejše občane v Ljubljani, ki posluje na dveh lokacijah. Njihovi prostovoljci so tako od 31. marca pa do ponedeljka ta teden opravili 539 prevozov. Pri tem je sodelovalo 50 prostovoljcev, ki se vozijo tudi do Vrhnike, Trbovelj in Medvod. "Skupaj smo prepeljali 43 delavk in delavcev, redno se s pomočjo naših prostovoljcev pelje na delo okoli 25 zaposlenih," nam je pojasnil Primož Jamšek, vodja terenskega odziva pri Slovenski filantropiji.
Stisko, ki so jo ustvarili vladni ukrepi, so zaznali tudi pri Avto-moto zvezi Slovenije. 2. aprila so ponudili poleg brezplačne pomoči na cestah za zaposlene v interventnih službah, ki še vedno poteka, tudi brezplačne prevoze z dela in na delo za zaposlene v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za ostarele. Do 17. aprila, ko so s prevozi zaključili, so opravili 206 prevozov: 6 v Celju, 18 v Kopru, 13 v Kranju, 138 v Ljubljani in 31 v Mariboru. Želeli so "pomagati tistim, ki požrtvovalno skrbijo za naše zdravje in na najrazličnejše načine ljudem lajšajo stiske". Prevoze so izvajali njihovi učitelji vožnje in inštruktorji varne vožnje, prek dnevnih dežurstev pa so pomagali tudi zaposleni v AMZS centrih. "Zavedali smo se, da vsem potrebam, ki jih sicer rešuje javni promet, ne bomo mogli enakovredno zadostiti, a to nenazadnje niti ni bil naš namen," so pojasnili na AMZS. Pravijo, da ocenjujejo, da se je nanje obrnilo okoli 50 zavodov oziroma zaposlenih, na cestah pa so pomagali sedmim intervencijskim voznikom. Zavrnili, dodajajo, niso nikogar, so pa nekateri tekom iskanja terminske rešitve našli druge, alternativne možnosti prevoza. O stroških niso razmišljali in jih ne računajo, pravijo. "Za to pobudo smo se odločili, ker smo želeli pomagati ljudem in v skladu z našimi zmožnostmi pripomoči k čim bolj nemotenemu delovanju države v času epidemije," pojasnjujejo.
Pobuda sindikata in dvignjene roke ministrstva
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec iz NSi, so pretekli konec tedna pojasnjevali rahljanje omejitev in dovoljenje, da lahko delodajalci organizirajo linijske prevoze z avtobusi za zaposlene ob spoštovanju razdalje med potniki ob rednem čiščenju avtobusov. To so jim že pred časom predlagali pri Obalni sindikalni organizaciji KS 90. Generalni sekretar Damjan Volf je v dopisu pojasnil, da so ministrstvu za infrastrukturo predlagali izjemo, ki bi omogočala javni varni prevoz za ranljive skupine in zaposlene v ključnih javnih zavodih in podjetjih. "S tem ne bi samo zagotovili prevoza nujno potrebnim zaposlenim, ampak bi hkrati dali delo voznikom avtobusov, ki so že od 16. marca na čakanju na delo doma," so pojasnili v sindikatu KS 90. Sedanjo sprostitev omejitev v potniškem prometu pozdravljajo, a pri tem poudarjajo pomen zagotavljanja varnega in zdravega okolja za voznike, ki prek izvajanja vseh dodatnih ukrepov ne sme nesorazmerno pasti na voznike, ampak morajo zanje prevzeti svojo odgovornost delodajalci, opozarjajo v sindikatu.
Vladna ukinitev javnega prometa je sicer ustvarila okoliščine, ki jih predvideva lani sprejeta uredba o izvajanju javnih linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu. Če zaradi nepredvidenih dogodkov ni mogoče izvajati teh storitev, ki so predmet koncesije, lahko zasebno podjetje, ki ima koncesijo, od države vseeno zahteva povračilo stroškov, ki mu nastajajo, pri čemer se o višini povračila uskladi z državo. Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da so sami koncesionarjem ponudili, da jim povrnejo del stroškov amortizacije, vzdrževanja avtobusov, dela voznikov, zavarovanj, financiranja in parkiranja ter postajališč. "To je za zdaj predlog, dokončno o njem še ni odločeno, zato o konkretnih številkah še ne moremo govoriti," so zapisali. Niso pa nam pojasnili, ali sta ministrstvo oziroma vlada predlagala, da bi v zameno za to nadomestilo prevozniki vseeno organizirali vsaj javni prevoz za delavce, ki delajo v javnih zavodih ali trgovinah, ki morajo biti odprte tudi v času epidemije. Na ministrstvu sicer pravijo, da je sedaj dovoljeni linijski prevoz stvar pogodbenih razmerij med delodajalci in prevozniki, zato se vanj ne bodo spuščali.
Prav tako se na infrastrukturnem ministrstvu ne ukvarjajo s tem, da bi zagotovili realno nastale stroške porabljenega goriva zaradi prevozov, ki so jih opravili prostovoljci, ki so priskočili na pomoč zaposlenim v domovih starejših občanov. "Za povračilo teh potnih stroškov nimamo pravne podlage,“ so zapisali. "Povračilo stroškov bi lahko zagotovile organizacije, ki prevoze izvajajo," so predlagali, da lahko to pokrijejo kar same prostovoljske organizacije.
