
Število opravljenih testov na dan je še vedno visoko. Na testirnih mestih je gneča, laboratoriji so preobremenjeni, stroški vse višji.
Z rekordnimi številkami dnevno okuženih, gnečo na testirnih mestih in preobremenjenostjo laboratorijev, kjer PCR-teste potrjujejo, se vrstijo pozivi, da tako množično testiranje morda ni več smiselno. Zdaj vsak pozitiven hitri test potrjujemo še s PCR-testom. Nekatere države za potrditev okužbe priznavajo tudi hitre teste, denimo Hrvaška in Anglija. Podobne ideje se pojavljajo tudi v Sloveniji. Minister za zdravje Janez Poklukar je potrdil, da se o tem pogovarjajo s stroko.
A za zdaj PCR-teste opravljajo pri vseh, ki so bili pozitivni na hitrem antigenskem testu. "Potrjevanje hitrih testov je najvišji diagnostični standard, ki ga želimo ohraniti čim dlje," je dejala direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik. Zaradi velike obremenjenosti laboratorijev pa rezultati niso več tako hitri, kot so bili še pred meseci. "Zavedamo se, da so bili ljudje navajeni poročanja v šestih do osmih urah, a se je ta čas vendarle podaljšal," je dejala in poudarila, da razume, da so ljudje nezadovoljni. Treba pa se je zavedati, da veliko evropskih držav že vse od začetka epidemije covida-19 rezultate analize vzorcev za PCR-testiranje zagotavlja v 48 urah, je dodala.
O večjih zamudah so nekateri posamezniki, ki so čakali na rezultat vzorca za PCR-testiranje, poročali v prejšnjem tednu, ko so del vzorcev na analizo začeli pošiljati v Nemčijo. Sistem so morali čez noč na novo postaviti, rezultate vzorcev, poslanih v Nemčijo, pa so tako na začetku ročno prepisovali v laboratorijski sistem NLZOH, kar poskušajo pospešiti. Eurofins rezultate analize vzorcev po prejemu sicer zagotavlja v 24 urah, je poudarila.
Samo v sredo je bilo v Sloveniji opravljenih 19.707 PCR-testov, kar državno blagajno stane 1,2 milijona evrov
Daljše zamude pri nekaterih vzorcih nastajajo tudi zaradi napačno odvzetega brisa. Takih primerov je po oceni Žohar Čretnikove sicer pri manj kot petih odstotkih odvzetih vzorcih.
Tako množično testiranje ne obremenjuje le kapacitet, pač pa tudi državno blagajno. Spomnimo, da smo pred časom v Večeru že pisali o stroških, ki nastanejo s testiranji, in o tem, kako vse večje povpraševanje po testiranjih daje priložnost tudi koncesionarjem, ki s tem veliko zaslužijo. Lani so tako hitri kot PCR-testi državo stali skupno več kot več kot 150 milijonov evrov. Tudi letos, čeprav smo šele konec januarja, stroški strmo rastejo.
Z zdravstvenega ministrstva so nam sicer sporočili podatek, da so letos do 27. januarja za teste izplačali 5,8 milijona evrov, a v to zagotovo še niso zajeti vsi stroški za ta mesec, saj s takim tempom testiranja zdaj plačujemo milijon evrov na dan. Ministrstvo namreč laboratorijem plačuje povračilo v višini 55 evrov za PCR-preiskavo, za odvzem PCR-testa pa plačuje po šest evrov. Samo v sredo, ko je bilo opravljenih 19.707 testov, je to državno blagajno stalo 1,2 milijona evrov.