Maske gor, maske dol: Na podlagi česa NIJZ oblikuje strokovne predloge?

Dva tedna po tem, ko je vlada z odlokom določila, da morajo učenci zadnje triade v osnovnih šolah in dijaki v srednjih šolah, vključno z učitelji in profesorji, tudi v razredih, kjer ni mešanja in so učenci v tako imenovanih balončkih, nositi maske, je zdaj svojo odločitev spremenila. Od danes naprej bodo lahko vsi učenci in dijaki v balončkih brez mask, enako velja za učitelje. Ti si bodo v razredu morali nadeti masko le takrat, ko se bodo učencu približali na manj kot dva metra.

Vlada s tem ni prisluhnila le zaposlenim v izobraževanju, ki so z mednarodnimi študijami zatrjevali, da otroci niso rizična skupina in je tudi prenos med otroki in na odrasle z otrok manj verjeten, temveč tudi delu zdravstvene stroke, ki je ves čas opozarjala, da nošenje mask v balončkih ni smiselno. Tudi podatki, ki jih je minuli petek objavilo ministrstvo za izobraževanje, kažejo, da število okuženih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah upada; na dan 2. oktober je bilo v državi 0,03 odstotka vseh otrok, učencev, dijakov in zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah aktivno okuženih, v karanteni pa jih je bilo 0,36 odstotka.

Krek v Tarči: Imamo vse podatke

"Ukrepi se spreminjajo, ker se tudi situacija spreminja. Trenutna rast okužb nam dopušča opustitev uporabe mask v razredih, kjer ni mešanja otrok. Seveda pa bomo pozorno spremljali situacijo, in če se bo ta v dveh tednih poslabšala, bomo prisiljeni ukrepati," je za Večer strokovno mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) utemeljeval njegov direktor Milan Krek. V isti sapi je poudaril, da si želijo, da bi izobraževanje še naprej teklo po sedanjem modelu. "Vsi se moramo držati pravil, sicer bomo prisiljeni preiti na model C, ki določa kombinacijo pouka v šoli in na daljavo," je dodal.

Pa vendarle se ob bistveno višjem številu okužb v zadnjem tednu - te se na dnevni ravni gibljejo okoli števila 200 - zastavlja vprašanje, na podlagi česa v NIJZ predlagajo ukrepe, ki jih vlada, pretehtavajoč tudi druge, v veliki meri politične in ekonomske interese, določa prebivalcem. Logično bi bilo, da bi NIJZ predloge podajal glede na izvor najpogostejših okužb, zato smo že pred dobrim tednom pisno zaprosili za te podatke. Da podatke o tem, kje se je okužil vsak, ki je bil na testu pozitiven na covid-19, imajo, je v oddaji Tarča na nacionalni televiziji potrdil tudi Krek: "Imamo vse podatke! /.../ Od 4000 in toliko okuženih imamo podatke, kje so se okužili, koliko so stari." Dan kasneje, ko smo tudi sami zaprosili za te podatke, je Krek ustno zagotovil, da jih bomo dobili. A se to tudi teden kasneje ni zgodilo. Je mogoče iz tega izpeljati sklep, da NIJZ predloge oblikuje, denimo tudi tistega o zapiranju gostiln po 22. uri, ne da bi imeli pred sabo konkretne podatke, koliko okužb izvira od tam?

Pri lokalih se opirajo na strokovno literaturo

Tako pisno iz NIJZ kot ustno nam je Krek pojasnil, da nam ob tako visokem številu dnevno okuženih podatkov, ki jih želimo, ne morejo posredovati. "Trenutno je naša prioriteta, da s testiranjem odkrijemo vse okužene in njihove kontakte, če nam ostane kaj časa, pa se lahko ukvarjamo s temi stvarmi. Ko je bilo manjše število okužb, smo tako lahko delali, zdaj to ni mogoče," je dejal direktor NIJZ. Ki je najprej obtožil prejšnjo vlado in takratno zasedbo ministrstva za zdravje, češ da področju zbiranja podatkov ni posvetila dovolj pozornosti, nato pa priznal, da bi v NIJZ potrebovali 14 dni, da bi lahko analizirali vire okužb pri vseh 4600 okuženih, kolikor jih je bilo do minulega petka.

Na naše vztrajanje, naj nam pojasni, na kaj se opirajo, ko predlagajo ukrepe, je dejal, da spremljajo vnose iz tujine, kje se pojavljajo okužbe v državi, kako je z okužbami po regijah, koliko je neznanih virov okužb, še posebno pozorni pa so na okužbe v vzgoji in izobraževanju, domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih ter v zdravstvenih ustanovah. "Gostilne in lokali pa so druga zgodba," je na vprašanje, zakaj so se odločili predlagati večerno zaprtje lokalov in gostiln, odvrnil Krek. "Tu se opiramo na strokovno literaturo in ta pravi, da mesta, kjer se ljudje prehranjujejo, predstavljajo veliko tveganje za okužbo, saj je človek brez maske, v prostoru se zadržuje dlje časa ..."