Manj letal - slabša vremenska napoved

Napovedovanje vremena je precej zahtevno in kompleksno opravilo, v časih koronakrize pa še toliko bolj. Zakaj? Ker manjka en sploh ne zanemarljiv del vhodnih podatkov za izdelavo vremenskih modelov. V zraku namreč trenutno ni letal, ali pa jih je zelo malo. Premalo? Zaradi pandemije koronavirusa in s tem povezanimi omejitvami gibanja in letenja z namenom preprečevanja širjenja okužbe po svetu, mora na tleh ostati večina potniških letal, ki sicer med letom zbirajo tudi številne informacije o vremenu. Letališča so tačas postala parkirišča letal in so marsikje polna do zadnjega kotička, nebo pa je ob tem vse bolj prazno.

Namesto sedem, šest dni natančnosti

Sven Plöger, meteorolog iz Ulma je za nemško televizijo 3Sat pojasnil, da so za računalniške modele, ki jih uporabljajo, podatki letal izjemnega pomena. Trenutno se morajo znajti brez njih. "Sploh ko letala vzletajo in pristajajo in letijo skozi različne zračne plasti, opravljajo številne meritve." Vsakih šest sekund letala zabeležijo temperaturo, hitrost vetra in vlažnost. Še posebej avioni večjih letalskih družb prenašajo in delijo te informacije. Vremenske postaje na tleh in vremenski sateliti namreč niso dovolj. Sploh pri napovedovanju neviht in močnega dežja, je opozoril. Tudi jetstreama vetrove meteorologi težko ocenijo brez informacij letal. Dodatne informacije bi lahko posredoval EOLOS, novi evropski vremenski satelit. Ta leto dni stari satelit lahko z laserskimi žarki meri gibanja zraka v atmosferi. Vendar samo to - veter. Zato bodo morali meteorologi v naslednih tednih verjetno še malce improvizirati.

Aladinove tridnevne napovedi

V Sloveniji uporabljamo evropski meteorološki model za napovedovanje vremena Aladin. Meteorolog Benedikt Strajner, član slovenske Aladin ekipe, nam je pojasnil, da pomanjkanje z letali zbranih podatkov lahko ima efekt, "ampka zgolj nekaj odstotkov. Ni bistvenega vpliva." Meteorologi po svetu se te pomanjkljivosti zavedajo, skušajo za globalne modele povečati število meteoroloških balonov, ki so jih zadnje čase uporabljali nekoliko manj, saj so dražji. Raje so koristili podatke, ki so jih imeli na voljo s strani letalskega prometa. A podatki z balonov predstavljajo le del za prognozo potrebnih podatkov.
Strajner razlaga, da se meteorološke balone običajno spušča dva krat dnevno, sedaj pa tudi enkrat ali dvakrat vmes, da pridobijo več začetnih oziroma zagonskih podatkov za analizo. Uporabiti pa skušajo tudi podatke tovornega letalskega prometa, ki jih doslej niso. Tovorna letala namreč letijo, tačas celo precej pogosteje, saj v mnoge države po svetu poteka prek zračnih mostov dobava zaščitne opreme.
Pri modelu Aladin gre za kratkoročni model napovedovanja vremena, za dva do tri dni vnaprej, imajo omenjeni vhodni podatki največji vpliv na napovedi v prvih dvanajstih urah. Za nadaljnje izračune uporablja robne pogoje velikih globalnih modelov, kjer se to skuša tačas kompenzirati. Kolikor je mogoče. Če bo prizemljitev potniških letal trajala dlje, se bodo meteorologi morali dlje časa spopadat s to omejitvijo. Nima pa zaradi tega, ker na nebu tačas ni dovolj potniških letal, to takšnih posledic, da bi bili modeli neuporabni oziroma tako zanesljivi, bi ljudje to občutili.