Vsebino omogoča A1
Tehnologije interneta stvari (IoT) skrbijo za komunikacijo med različnimi senzorji, napravami in sistemi. Kaj ima to opraviti s pametnim mestom? Tovrstna komunikacija med »stroji« mestom lahko dostavlja sprotne podatke o praktično čemerkoli: naravnih nesrečah, zločinih, onesnaženosti zraka, prometu in drugih težavah in/ali pogojih v celotnem mestu. Seveda se tehnologije s področja interneta stvari uporabljajo tudi za spremljanje in nadzor razsvetljave, vode, zbiranja odpadkov, javnih parkirišč in druge kritične infrastrukture.
Zbiranje, obdelava in deljenje podatkov – po možnosti v realnem času – je tisto, kar omogoča, da urbana okolja oziroma njihovi sistemi postanejo »pametni«.
»Primerjava rešitev, ki delujejo na licenčnem radijskem spektru s tistimi na nelicenčnem radijskem spektru, je vedno predmet debate. Če na primer primerjamo nelicenčni LoRaWAN in licenčni NB-IoT, postavitev LoRaWAN ni najbolj ekonomična, še večjo težavo pa predstavljajo frekvence, ki jih lahko uporabljajo vsi. Težavno je povezovanje naprav, saj večina njih v bližini potrebuje ojačevalnik signala, tega pa se namesti na objekte, luči, semaforje – torej so potrebna dovoljenja. Prav zato napredne rešitve preferirajo standard NB-IoT, ki ga odlikuje boljša pokritost, v primeru A1 je to območje celotne Republike Slovenije, v enakem obsegu kot pokritost mobilnega omrežja LTE, penetracija pa seže tudi globoko v notranjost objektov, kar je ključnega pomena za vse primere uporabe, kjer se naprave nahajajo v težje dostopnih prostorih, kot so kleti in različni jaški – takšen primer so električni in vodni števci,« pojasnjuje Marjana Senčar Srdič, vodja oddelka tehnologij interneta stvari in inovacij v družbi A1 Slovenija.
Izboljšanje kakovosti zraka
Inteligentne aplikacije za nadzor in upravljanje kakovosti zraka mestnim oblastem omogočajo dostop do podatkov o onesnaženju zraka v realnem času in analizo teh podatkov za boljši vpogled v dolgoročne trende. Zmanjšanje onesnaženja lahko zelo pozitivno vpliva na počutje prebivalcev mest, saj je po ocenah poročila Global Burden of Disease onesnažen zrak pogosto krivec za razvoj številnih bolezni in letno terja smrt več kot 5,5 milijona ljudi po svetu.
Stroškovne prednosti tehnologije LPWA omogočajo implementacijo več merilcev onesnaženja zraka po mestu. Za napajanje teh naprav zadostujejo že baterije, ki delujejo več let, obenem pa skrbnikom ni treba skrbeti za priključitev senzorjev na fiksno omrežje, saj podatke oddajajo preko mobilnega. Mesta tako merilce onesnaženosti nameščajo na ulične luči, (visoke) zgradbe in druge lokacije. V Veliki Britaniji so že leta 2016 naredili še korak dlje, v okviru projekta Pigeon Air Patrol, so z ustreznimi senzorji opremili kar golobe, ki so tako mestu pomagali pri spremljanju kakovosti zraka v realnem času. Še več, aplikacijo so odprli navzven in naredili dostopno uporabnikom ter trenutno kakovost zraka delili z uporabniki, ki so tvitnili svojo lokacijo na Twitter računu Pigeon Air Patrol.
Časnik Večer kot osrednji regionalni medij 9. septembra v sodelovanju s podjetjem A1 organizira konferenco na temo Pametna mesta prihodnosti:
Kako lahko razvoj pametnih mest vpliva na kakovost bivanja?
Enodnevna konferenca bo namenjena predvsem predstavnikom mest in občin na lokalni in nacionalni ravni kot tudi podjetjem, raziskovalnim in razvojnim institucijam; vsem tistim torej, ki s svojimi odločitvami in dejavnostmi omogočajo nadgradnjo obstoječe infrastrukture za boljši in naprednejši jutri.
Več o konferenci in možnost brezplačne registracije najdete na vecer.com/pametnamesta.
Optimizirano upravljanje vodnih virov
Tako kot ljudje za življenje potrebujemo zrak, smo odvisni tudi od vode. Zato mesta pospešeno uvajajo rešitve, ki optimizirajo upravljanje vodnih virov. Vodni odpadki so posebna težava v mnogih mestih, saj je zagotavljanje čiste, če ne že pitne vode, ki jo potrebujejo prebivalci, drago in lahko vodi tudi do najrazličnejših okoljskih težav.
Tehnologije LPWA so danes vgrajene v pametne senzorje, ki hitro zaznajo puščanje vode, kar je posebej dobrodošlo, saj so cevi pogosto zakopane v zemlji in pod njeno površino, kjer na dobro pokritost z mobilnim signalom ne moremo vedno računati.
Pametnejše ravnanje z odpadki
Upravljanje z odpadki prav tako postaja znanost v malem. S senzorji, nameščenimi na smetnjake, ki merijo raven napolnjenosti zabojnikov za odpadke, komunalna podjetja natančneje načrtujejo in urejajo odvoz odpadkov. Ti podatki namreč zagotavljajo vpogled, katere zabojnike je treba izprazniti, da bi se izognili nepotrebnim odvozom smeti ali preveč napolnjenim smetnjakom.
Pametnejši (javni) promet in parkiranje
Za to, da bi dosegli t. i. pametni promet ne potrebujemo nujno senzorjev LPWA, čeprav znajo ti vsekakor pomagati. Obstajajo namreč rešitve, ki temeljijo na video analitiki in štetju prometa. Video viri, usmerjeni na prometne poti, so analizirani v realnem času in štejejo vozila v vnaprej določenih prometnih tokovih. V kolikor obstaja naveza s prometno-informacijskim centrom in upravljanjem prometne signalizacije, pa je možno do določene mere upravljati tudi pretočnost prometa in preprečevati zastoje.
