Ljudje smo bitja zgodb. Slišanih, prebranih, teh, ki jih pripovedujemo. Pomen kulturne zgodovine pri razumevanju preteklosti in procesov, ki so nas pripeljali v danes, se v zadnjih desetletjih v svetovni znanstveni in splošni javnosti krepi. Dela in raziskave kulturnih zgodovinarjev so bila pogostokrat tista, ki so odgrnila in v zavest javnosti postavila zgodbe ljudi, ki so bili spregledani, pozabljeni. Kulturna zgodovina postavlja zgodovinske figure v mnogo bolj raznoliko okolje od tistega, pogojenega s črno-belimi narodnimi miti iz perspektive zmagovalcev. To, da javnosti prosto dostopni arhivi znanja sledijo znanstvenim standardom, pa je v digitalni dobi, v kateri lahko vsak piše svojo verzijo zgodovine in pozabi na neprijetna dejstva, pomembneje kot kdajkoli. A vendar odločitev javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), če ne bo spremenjena, reže prav v delo edinega znanstvenoraziskovalnega inštituta za kulturno zgodovino, ki ga premoremo v državi.
Znanstveno delo raziskovalcev že od leta 1999
Program Biografije, mentalitete in epohe povezuje znanstveno delo raziskovalcev že od leta 1999. Program je vodil med letoma 2009 in 2014 Igor Grdina, v zadnjih petih letih pa ga vodi Gregor Pobežin. Program predstavlja dve tretjini financiranja inštituta, ki od leta 2005 nadaljuje delo inštituta za biografiko in bibliografijo, ta pa se je leta 1999 razvil iz sekcije za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Znanstvenoraziskovalna ekipa inštituta za kulturno zgodovino je sestavljena iz doktorjev znanosti, profesorjev in priznanih raziskovalcev. Biografije, mentalitete in epohe pa je tudi edini program, ki ga je financirala ARRS, ki ponuja znanstveno podlago za delo na novem slovenskem biografskem leksikonu. In edini, ki ga je na področju humanistike ARRS letos zavrnila. Ocenjen je bil s 14 točkami. Trenutni direktor ARRS József Györkös pojasnjuje zgolj, da v skladu s pravnimi akti zavrnejo prijave, "kadar v postopku ocenjevanja prijava ne doseže skupne ocene, višje od 14,0 točk". Dodal je še, da "sproščena sredstva raziskovalnega programa ostanejo na voljo raziskovalni organizaciji, ki se avtonomno odloči, katerim obstoječim programskim skupinam, ki za to izpolnjujejo pogoje, bo razporedila sproščena sredstva".
Slovenske znanstvene revije in publikacije obskurne?
Na ZRC SAZU in inštitutu za kulturno zgodovino so od ARRS zahtevali dokumentacijo. V tem tednu bodo na odločitev podali ugovor. Gregor Pobežin pravi, da jih je presenetila površnost recenzentov, ki so v argumentaciji navedli netočnosti in s tem kršili tudi postopkovne določbe. "Zapisniki in usklajene ocene kažejo, da sta recenzenta opustila dolžno vestno ravnanje," doda zgodovinar, da tudi zapisnik občasnega strokovnega telesa ARRS priča, da so člani opozorili na neprimerno oceno recenzentov, kdaj gre za programe nacionalnega pomena. Programu Biografije, mentalitete in epohe so očitali premajhno mednarodno odmevnost, objave v obskurnih publikacijah, premalo citiranj in da niso vključeni v mednarodne projekte.
"Gre za ohranjanje življenj in del ljudi, ki so odigrali pomembno vlogo v naši zgodovini"
