Urška Mlinarič
Lani je ob javni razpravi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi NSi-jev minister Janez Cigler Kralj, pripravilo paket štirih novel zakonov, ki urejajo trg dela ter področje socialnih in družinskih transferjev. Čeprav so, kot so zapisali na ministrstvu, z njimi sledili ciljem in prioritetam iz koalicijske pogodbe, predlogi na vladi niso bili obravnavani. Zakaj, pristojni molčijo, zato pa Cigler Kraljeva NSi ni stala križem rok. Le dva meseca pred volitvami je dve od štirih novel, in sicer novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s podpisi poslancev poslal v parlamentarno proceduro. Obe bodo po skrajšanem postopku jutri obravnavali na izredni seji državnega zbora.
Neodgovornost in kaznovanje otrok
Pripomb na njuno vsebino nimajo le v opoziciji in sindikatih, ki opozarjajo, da tudi v primerih mini socialnih reform, kot sta tudi omenjena predloga, ni bilo socialnega dialoga. Do predlogov je bila izredno kritična tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Slednja je opozorila denimo, da so rešitve, kot sta znižanje otroškega dodatka za 33 odstotkov staršu, čigar otrok ne nadaljuje formalnega šolanja po osnovni šoli, in trimesečno izplačevanje otroškega dodatka v naravi, če otrok iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka, povsem neustrezne. Opozorili so, da je obvezno le osnovnošolsko izobraževanje, višina otroškega dodatka, ki je odvisna od družinskih prihodkov, pa je enaka za vse do 18. leta starosti. Ob tem ni določeno, kolikšen del dodatka mora biti namenjen preživljanju, kolikšen vzgoji in kolikšen izobraževanju, zato so do njega upravičeni tudi predšolski otroci, saj se pri tem zasleduje načelo največje koristi otroka. Neustrezna je tudi rešitev, po kateri bi staršu otroški dodatek izplačevali "v naravi", če bi inšpektor za šolstvo center za socialno delo obvestil o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka. Ni namreč jasno, kaj naj bi pojem v naravi pomenil, zakaj za tri mesece, predvsem pa bi do izplačila v naravi prišlo že ob uvedbi postopka in ne morebiti šele po izdaji odločbe. Predlagano rešitev je mogoče razumeti kot dodatno sankcioniranje starša, ki že prejudicira izid inšpekcijskega postopka, so zapisali.
Podobno bi tudi v primeru novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih predlagatelji denarno socialno pomoč osebi izplačali v naravi, če otrok ne bi obiskoval pouka ali če bi imel prejemnik dolg do javnih služb.
Sugestibilna vprašanja
Dodajmo, da predloga v veliki meri povzemata rešitve, ki so jih pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. In za katere so, da bi preverili verodostojnost svojih predlogov, pri Mediani januarja naročili anketo z vprašanji, ki so bila oblikovana na način, da je bilo jasno, da bodo pritrdila ministrskemu razmišljanju. "Ali se strinjate, da denarno socialno pomoč dobijo le tisti, ki jo potrebujejo? Ali se strinjate, da mora država dati večji poudarek družinski politiki in ukrepom s tega področja?" sta le dve od tovrstnih vprašanj.
"S takimi nekorektnimi, nemogočimi anketami želijo legitimirati svojo politiko in obenem na svojo stran pridobiti javno mnenje. Le kdo bo proti preprečevanju goljufij pri socialnih transferjih, o čemer sprašujejo," pravi dr. Vesna Leskošek, s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Podobno tudi dr. Jana Javornik, raziskovalka socialnih politik in delovnih razmerij z Univerze v Leedsu, pravi, da je to, kar si je privoščilo ministrstvo, "farsa in deplasirano razvrednotenje principa pravičnosti in solidarnosti, procesov sprejemanja politik, znanosti in stroke. Zgodovinsko unikatno razumevanje varovanja javnega interesa. Oblikovanje socialnih politik je zahteven dolgotrajen usklajevalni proces - zaradi posledic na individualna življenja in na vzdržnost javnih financ mora ta temeljiti na robustnih dejstvih, znanosti, na za to vzpostavljenih procesih oblikovanja politik." In še, da smo v družbi, ki je izjemno občutljiva za zasledovanje in zagotavljanje socialne pravičnosti, enakosti, enakih možnosti, dostopnosti, solidarnosti, dosegli popoln absurd. "Neoliberalno razumevanje vloge države in socialne politike na principih kaznovanja v Sloveniji demonstrira ravno krščanska stranka."
"Bojte se NSi"
Da tako zakonski predlogi ministrstva kot NSi-jevi posvojitveni jasno nakazujejo cilj zmanjševanja pravic za najrevnejše in "neprave" skupine, kot so Romi, ter redistribucijo denarja od revnih nazaj k bogatejšim, opozarja Vesna Leskošek. Jana Javornik pa doda, da se s tovrstnimi predlogi "nerazumno igrajo z usodami ljudi. V analizah socialnih politik še nisem zasledila tako populističnega, demagoškega in oportunega pristopa, ki z javnimi sredstvi, a sledeč konservativnim strankarskim interesom, diskvalificira skozi desetletja utrjevane principe in procese oblikovanja politik, skrbno vzpostavljenih, da varujejo pravice ljudi ter javnega interesa. Glede na to, kaj počnejo v NSi, se jih je bati; kdorkoli jo sprejme medse, podpira konservativno razumevanje pravičnosti in enakosti ter s tem retradicionalizacijo in premik nazaj."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
