Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide na današnji nujni seji ni soglašal s predlogom Levice za spremembo zakona o minimalni plači. Ta je predvideval dvig najnižje osnovne plače na raven minimalne plače, ki znaša 1074 evrov bruto.
Miha Kordiš iz Levice je izpostavil, da se več kot 41 tisoč delavcev in delavk vsak mesec sprašuje, zakaj poleg plače dobivajo tudi dodatek do minimalne plače, in pojasnil, da je to absurd naše zakonodaje, ki omogoča, da ima lahko delavec v pogodbi o zaposlitvi določeno osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, delodajalci pa mu znesek do minimalne plače pokrijejo z "dodatki", kar je treba po mnenju Levice nujno spremeniti. Zato so z novelo zakona o minimalni plači predlagali, da se minimalna plača opredeli kot najnižja osnovna plača. S spremembo bi bistveno izboljšali položaj številnim tako v javnem kot zasebnem sektorju, je poudaril. Med drugim negovalkam, nekaterim medicinskim sestram, trgovcem v trgovinah in na bencinskih črpalkah, pomočnicam vzgojiteljic, tudi delavcem v kmetijstvu in elektroindustriji.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Cveto Uršič je povedal, da vlada predloga ne podpira, kljub temu da je dvigovanje plač njena prioriteta: "Pri osnovnih plačah mora biti dosežen dogovor v dialogu med sindikati in delodajalci. Pobude za to so v zadnjih letih bile, a žal napredka med socialnima partnerjema na tem področju ni bilo."
Predlogu sta nasprotovala tudi Aleksander Reberšek iz NSi in Mojca Žnidarič iz stranke Konkretno. "Če bi se zakon uveljavil z letom 2024, bi bilo dovolj časa, da se ga uskladi," je menila Žnidaričeva. Oba pa sta ocenila, da gre za predvolilno potezo Levice. Strinjala sta se, da je treba plače dvigniti in urediti, a ne na takšen način.
