Krizna destilacija: Katere sorte vin so vinarji žrtvovali za razkužila ...

V Sloveniji na leto porabimo okrog 80 milijonov litrov vina. Letošnja poraba je zaradi zaprtja gostinskih lokalov in prepovedi prireditev precej manjša. Trideset vinarjev je za dobrih 6,8 milijona litrov presežkov vina, pridelanega iz grozdja v Sloveniji v letu 2018 ali 2019, do 5. avgusta zaprosilo za državno podporo za krizno destilacijo. Za to vino so od države do 15. oktobra dobili izplačano 0,80 evra za liter ali skupaj nekaj manj kot 5,5 milijona evrov.

"Trenutni presežki vina so posledica ekstremnega letnika 2018 in izjemnih razmer zaradi epidemije, saj se je v letu 2020 prodaja vina na vseh trgih izredno zmanjšala," so nam pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. V krizno destilacijo, torej za predelavo v alkohol za industrijske namene (med drugim za razkužila, farmacevtske izdelke in pridobivanje energije), so vinarji poslali nekaj manj kot 3,4 milijona litrov mešanega belega vina, dobrega pol milijona litrov rebule, slabih 400 tisoč litrov mešanega rdečega vina. Destilirali so tudi refošk, rumeni muškat, dišeči traminec, cabernet sauvignon …

V industrijski alkohol predelali tudi kakovostna vina

Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor, nam je razložil, da je krizna destilacija ukrep EU, ki naj ohranja vinogradništvo in vinski trg na dolgi rok s tem, ko se s trga odstranijo prekomerne količine cenenih namiznih, torej manj kvalitetnih vin. "Država Slovenija je zaradi izrednih razmer na vinskem trgu, ki so povsem posledica epidemije novega koronavirusa in s tem padca prodaje vina, pristopila k temu ukrepu, čeprav je to po našem mnenju za Slovenijo in slovensko vinogradništvo v tem trenutku zelo slab ukrep. V destilacijo namreč dajemo kakovostna vina, ob tem pa smo tudi za ta ukrep povsem nepripravljeni, saj nimamo ustreznih destilarn, država pa žal ne ve, kaj bi s tem destilatom lahko počela," pravi Štabuc.

V Sloveniji se po njegovih besedah ne smemo bati zalog zares kakovostnih vin, ki dolga leta ohranjajo svojo kakovost, saj se v naravi na dolgi rok vedno vse izravna. Zaloge takšnih vin nikoli niso bile problematične. Problem je, ko imamo vina, ki hitro izgubljajo kakovost, pa vinogradnike, ki so brez sredstev za preživetje. To imamo danes v času koronakrize. "Vedno in povsod zagovarjamo, da je rešitev slovenskega vinogradništva samo v dobri prodaji vin višje kakovosti po primerno visokih cenah," pravi Roman Štabuc. Praviloma se kakovost vina rodi v vinogradu in prav v vinogradih lahko na najbolj eleganten in uspešen način zmanjšamo presežke vin v kleteh. Ko pa zavladajo izredne razmere in ni več redne prodaje, se za vinogradnike prične prava kriza, ko potrebujejo pomoč. "Ocenjujemo, da bo prava kriza pred vinogradniki v letu 2021, ko bosta dobrodošla tako zelena trgatev, ki smo jo v tem letu še zavračali, in ukrep krizne destilacije, ko bomo za ta ukrep namenili do 20 milijonov litrov dobrih, kakovostnih, a žal neprodanih vin," pravi Štabuc.

Radgonske gorice

Letos so od 6,8 milijona litrov nekaj manj kot 1,3 milijona litrov vina destilirale Radgonske gorice. Glavni razlog za to je epidemija novega koronavirusa. Po obilnih letnikih trgatve 2018 in 2019 jim je prodaja letos padla za okrog 25 odstotkov. "Ali, koliko in kdaj vino dati v krizno destilacijo, je popolnoma odvisno od nadaljnjega razvoja razmer, povezanih s covidom-19, ter ukrepov, ki jih bo v povezavi s tem sprejela EU," so nam odgovorili na vprašanje, ali bodo prisiljeni dati v krizno destilacijo še več vina.

Evropska komisija je napovedala podaljšanje kriznih ukrepov, ki jih je sprejela za vinski sektor za leto 2020, tudi v leto 2021. Predlogi predpisov še niso v obravnavi, je pa obravnava predlogov napovedana za december, razlagajo na ministrstvu za kmetijstvo. To pomeni, da bodo lahko v Sloveniji v letu 2021 predvidoma izvajali enake krizne ukrepe za vinski sektor, kot so jih v letu 2020.

V Radgonskih goricah pravijo, da bi po letu 2020 vlada morala na področju vinarstva in vinogradništva še naprej zagotavljati nepovratna sredstva za tehnološke posodobitve in obnove nasadov, za podporo nastopov vinarjev na tujih trgih. S primernimi finančnimi ukrepi bi morala poskrbeti tudi za male vinogradnike, ki z ohranjanjem vinogradniških površin bistveno prispevajo k ohranjanju krajine in preprečujejo zaraščanje. S prožnimi ukrepi v kriznih razmerah, kot jih imamo zdaj, bi morali domačim pridelovalcem omogočiti, da bi lahko s svojimi vini konkurirali uvoženim vinom nizkega cenovnega razreda.