Kriza kot priložnost za inovativno koroško podjetje Duler, ki ima celo največ naročil doslej

Ugotovitev, da je kriza kdaj za koga tudi izjemna priložnost in prinaša kak dolgoročen prelomen izziv, se nedvomno odraža na primeru inovativnega koroškega podjetja Duler. Toliko naročil kot v tem času namreč v tem podjetju iz kovinske panoge niso imeli nikoli v skoraj 35-letni zgodovini obstoja in tako daljnosežnih, strateških odločitev, ki so odločilno začrtale smeri nadaljnjega razvoja, bržkone še niso sprejemali. Družba, ki se je iz Pameč, iz poslovne cone mestne občine Slovenj Gradec, nedavno razširila v Šentjanž, v dravograjsko občino, kjer je vzpostavila novi tehnološki razvojni center, je primer preboja, o kakršnem se recimo precej razpravlja tudi v luči razvoja pametnih tovarn oziroma industrije 4.0. Kot pojasnjuje direktor in solastnik Jernej Duler, so si z robotsko sodobno tehnologijo dela zagotovili dolgoročno konkurenčnost na trgu železniške industrije, za katero so se specializirali zlasti v zadnjem obdobju, ko prvenstveno nadgrajujejo proizvodnjo zabojnikov, cistern in drugih nadgradenj za vagone, ki pomagajo pri logistiki tovora različnih industrij.

Majhnost za fleksibilnost, tudi ob rasti

"Robotsko varjenje je pri vagonski nadgradnji naša največja dodana vrednost, gradimo lahko na specialnih znanjih, inovativnosti in smo tudi dovolj prilagodljivi, da pravočasno izpolnjujemo naročila. Majhnost nam daje potrebno fleksibilnost, ki jo moramo ohranjati tudi ob rasti. V nadaljnjih letih bomo robote še dokupovali," poudarja Duler. Da naročila dosegajo rekorde, je tudi zasluga novega poslovnega partnerja, ki pridobiva naročila in sklepa posle - gre za njihovega kupca, avstrijsko družbo Innofreight, ki je po letošnjem vstopu v solastništvo družbe še razširila prodajne kanale, pretežno že prej vzpostavljene v glavnem po Evropi. Med zadnjimi posli so recimo cisterne za prevažanje tekočine (kisline) za kemično podjetje za naročnika na Finskem, prav v Skandinaviji, na Švedskem, pa so tudi začeli, in sicer pri projektu rešitev logistike za prevoz in pretovarjanje lesa. Ob dejstvu, da je železniška industrija v precejšnjem razmahu, načrtuje nadaljnje posodobitve in je ob tendenci premika tovora s cest na železniške tire vrsta industrij tudi v koronakrizi v polnem pogonu, z razlogom pričakujejo perspektivo in s tem nadaljnja naročila v tej panogi tudi vnaprej. Poslovni partner ima v ta razvoj in načrte dober vpogled, za lokacijo na Koroškem - ob tej spremembi so se odločili ustanoviti hčerinsko družbo Innoduler, ki jo vodita Goran Hafner in Domen Rožanc - pa je ključno, da se odzovejo z znanjem, hitro in učinkovito, predvsem pa, da pri iskanju rešitev znajo razmišljati zunaj ustaljenih okvirjev.

Manj prodajno usmerjeni, a bolj iznajdljivi

Duler ocenjuje, da je kombinacija različnih načinov delovanja ali kar kultur dobra za posel - meni, da sami ne bi znali ali zmogli prodajati tako uspešno, kar je prepoznal tudi poslovni partner. Nasploh je prepričan, da Slovenci nismo dovolj prodajno usmerjeni in nimamo potrebne samozavesti na prodajnem področju, smo pa pripravljeni delati in do neke mere na balkanski način tudi improvizirati ob iznajdljivosti, kar je pozitivno. Veseli ga, da so ob zadnjih razpisih za različna delovna mesta v podjetju pridobili nove sodelavce iz lokalnega okolja, od katerih si precej obetajo - ključno se mu zdi, da bi jih navdušili in priučili za delo ter da bi ti v relativno mladem kolektivu nato tudi ostali. Delavci, ki pridejo z Balkana, namreč v večji meri ostajajo le začasno, nato pa si bolj ali manj skušajo utreti pot v Nemčijo oziroma na zahod, kar pa delodajalcu ni v interesu. Je pa fluktuacija kadrov pri njih vseeno zelo nizka, večina jih vendarle ostane. Potem ko so število zaposlenih letos že znatno povečali - po dodatnih zaposlitvah približno 30 delavcev zdaj zaposlujejo okoli 70 delavcev - načrtujejo nadaljnjih 30 zaposlitev različnih profilov (varilce, brusilce, operaterje na robotih, tehnologe ...). Duler pričakuje, da bodo delavce pridobili - tudi v tem smislu jim je ali pa jim še bo kriza šla na roke, saj delavci prihajajo iz drugih podjetij, ki občutijo posledice epidemije in so že ali pa še bodo morala krčiti svojo proizvodnjo. Prodajna realizacija naj bi se ob teh širitvah po načrtu z lanskih okoli 9 milijonov evrov (ustvarili so okoli 710 tisoč evrov čistega dobička) oziroma letošnjih pričakovanih 10 do 12 milijonov evrov v letu 2022 povzpela na nekje 14 do 16 milijonov evrov.

Tehnološki center in naložba v novo halo (približno 3800 kvadratnih metrov pokritih površin) bosta skupaj stala okoli šest milijonov evrov. Ni pa to čisto dokončna širitev podjetja v kratkem času, saj bodo potrebovali dodatne proizvodne prostore in tako nadaljnjo širitev že načrtujejo za leto 2023. Center, ki ga v pretežno moškem kolektivu vodi diplomirana inženirka strojništva Manca Duler, ima laboratorij in praktično delavnico za učenje varjenja in brušenja pa tudi robotski del. Tu se torej izobražujejo in za delo priučujejo sedanji in novi kadri, ki, kot zagotavlja Duler, prejemajo tudi primerne plače. "Naš cilj je varno delo in dobre plače. Pomembno se mi zdi tudi, da se ljudje pri nas dobro počutijo, čeprav velja, da je pri nas treba delati. Ampak vseeno se mi zdi dobro - kar je filozofija, ki jo je vpeljala moja žena -, da v času, ko smo v službi, damo vse od sebe in vse opravimo celovito, nato pa smo lahko prosti. Lahko bi rekel, da si pri nas plačan po znanju. Ekipa je mlada in želi izzive, ve, da so spremembe stalnica. In res je ključno, da se imamo v službi dobro, da na nek način uživamo," poudarja Jernej Duler. Izpostavlja tudi zavedanje, da so izšli iz družinske obrtne delavnice (oče Matjaž Duler je začel popoldansko ključavničarsko obrt leta 1986), in zato ne pozabi na pomen izhajanja iz tradicije, ki pa mora biti zdaj neizbežno usmerjena v prihodnost.