Krivic o sovražnem govoru: Sedem let prepozno – in še z delno zgrešenim sporočilom

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se je odzval na sodbo vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da gre pri javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti za kaznivo dejanje tako v primerih, ki lahko ogrozijo javni red in mir, kot tudi v primerih groženj, zmerjanja in žalitev. Sodba predstavlja precedenčno stališče v razsojanju o sovražnem govoru. Spodaj v celoti objavljamo javni zapis Krivica.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Matevž Krivic
Robert Balen

"Sedem let prepozno – in še z delno zgrešenim sporočilom
Sedem let je trajalo, preden se je našel tožilec, ki je lastno tožilsko prakso glede sovražnega govora končno le spravil pred vrhovno sodišče – in to je tožilcem povedalo, kar je jasno vsakemu razumnemu človeku, ki prebere zakon: da je spodbujanje nestrpnosti z grožnjami, zmerjanjem ali žalitvami kaznivo, tudi če s tem še ni bil ogrožen javni red in mir. Kakšen dosežek razuma in pravne države v tej zmedeni državi!
V čem pa je delna zgrešenost sporočila te sodbe širši javnosti (če je to sporočilo res tako, kot so nam ga predstavili mediji)? V tem, da molči o bistvu problema. Če bo tožilstvo odslej preganjalo tudi spodbujanje nestrpnosti z grožnjami ali žalitvami, je to seveda dobro – toda mnogo nevarnejše od teh primitivnih oblik sejanja nestrpnosti proti ustavno zaščitenim šibkim manjšinam v družbi je sejanje take nestrpnosti z bolj izbranimi besedami s strani politikov, intelektualcev in drugih mnenjskih voditeljev, ki bodo odslej morda le malo bolj pazili, da pri tem ne bi uporabili jasno prepoznavnih groženj ali žalitev. To pa zdaj (od leta 2012 naprej) sploh ni več kaznivo. Bistvo problema torej ni v dosedanjem sprenevedanju tožilcev, ki niti tega, kar zdaj je kaznivo, večinoma niso preganjali, ampak v tem, da najnevarnejše oblike spodbujanja nestrpnosti sploh niso kaznive. Kot že dolgo zaman opozarjam v mnogih člankih, tudi v strokovnem tisku, je bistvo problema v skrajno konfuzni in nestrokovni zakonski opredelitvi tega kaznivega dejanja, ki najnevarnejših oblik širjenja nestrpnosti sploh ne zajema, tudi preostale pa zajema s tako površnimi in premalo jasnimi opredelitvami, da tudi morebitnih bodočih obsodb na taki podlagi spretnim odvetnikom ne bo težko zrušiti – če ne prej, pa na ustavnem ali evropskem sodišču. Ustava namreč zahteva, da mora biti kazenski zakon 'lex certa', torej tako jasen, da mora biti vsakomur jasno, kaj sme in česa ne.
Zakon bi bilo treba takoj uskladiti z ustavo in s evropsko konvencijo o človekovih pravicah – o tem pa vsi raje kar molčijo. Vse to bo širjenje sovražnega govora kvečjemu še opogumilo, ne pa omejilo. Zelo neodgovorno – od pripravljalcev zakonov in zlasti tudi od pravne stroke.
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče"

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.