
Pričakovano: tudi v petek zbrana množica protestnikov ni prepričala aktualne oblasti, da je z njenim početjem nekaj narobe. Nasprotno, v množičnem uporu vidijo dokaz, da so na pravi (pravičniški, celo mučeniški?) poti. Znano je, da privržence teorije zarot vsak nov dokaz proti še dodatno utrdi v njihovem prepričanju, da v resnici gre za - zaroto. Pri naših oblastnikih in njihovih podpornikih je prisoten podoben psihološki moment, tudi zato smo v politiki in družbi že zdavnaj zapustili polje argumentirane razprave.
Protivladniki sedaj pozivajo k še večjemu protestu ob začetku predsedovanja EU, češ, naj v Bruslju (Berlinu, Parizu …) vidijo, kakšne so razmere v Sloveniji. Pa je realno pričakovati pomoč iz Evrope? Ko so pred časom v uglednem angleškem časopisu analizirali, zakaj je EU tako zelo popustljiva do Kitajske, s katero je prav takrat zaključevala pogajanja o dolgoročnem trgovskem sporazumu, in to kljub vse grozljivejšim razkritjem o množičnih in sistematičnih kršitvah človekovih pravic nad manjšino Ujgurov ter hkratnem brutalnem zatrtju opozicije v Hongkongu, so navedli kratek odgovor anonimnega visokega diplomata EU: "Velika nemška podjetja." S temi tremi besedami so povzeli osrednje vodilo Nemčije kot največje in najvplivnejše države EU - gospodarski interes je nad vsem, tudi nad sicer svetlimi ideali EU.
V množičnem uporu vidijo dokaz, da so na pravi poti
Podoben odgovor dobimo, če se vprašamo, kako za vraga so lahko v največji evropski politični grupaciji EPP (v katero sodi tudi CDU Angele Merkel) tako dolgo tolerirali očitno Evropi sovražnega (in s korupcijo obremenjenega) madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegovo stranko Fidesz, dokler jih lani niso končno po velikih mukah in dolgem cincanju vrgli iz politične družine? Preprosto - s Fideszovimi glasovi si je EPP z Nemčijo na čelu kupovala udobno večino v Evropskem parlamentu in s tem glavno besedo pri odločitvah in kadrovanjih v EU. Pa čeprav je pred njihovimi (in našimi) očmi Madžarska pod Orbanom, polna denarja EU-skladov, gladko zdrsela v strankarsko avtokracijo. Še več, prav evropski denar, ki je v državo ves ta čas nemoteno pritekal, je Fideszu omogočil tolikšen vpliv in moč.
Absurd - evropski denar je omogočil politiko, ki je državo močno oddaljila od evropskih vrednot. Še več, ta denar je preko naveze Fidesz-SDS pritekel tudi k nam in preko SDS-ovih strankarskih trobil tudi Slovenijo poslal na madžarsko pot. S te perspektive je povsem jasno, zakaj predsednik vlade nasprotuje imenovanju evropskih delegiranih tožilcev in celo omenja možnost izstopa Slovenije iz tega projekta. Tožilca bi namreč preiskovala morebitno korupcijo pri porabi evropskega denarja v Sloveniji. Iz letos sprejetega načrta za okrevanje in odpornost bodo v Slovenijo v prihodnjih mesecih in letih pritekle rekordne vsote evropskega denarja. Kako se mora uporabiti, je po vzgledu Madžarske očitno. Kot je očitno tudi to, da je upanje slovenskih nasprotnikov vlade Janeza Janše na pomoč iz EU nevarno naivno.