Letošnja redna uskladitev pokojnin je res občutnejša v zadnjih letih. Najvišja po letu 1992, kar je v svoji izjavi včeraj poudaril tudi premier Robert Golob. Pa vendarle ni nič višja, kot to določa pokojninski zakon. Nanjo vplivata rasti plač in inflacije v preteklem letu. Ker sta bili obe višji, je morala biti višja letošnja redna uskladitev pokojnin. Res pa je, da se je v preteklosti velikokrat preračunavalo in varčevalo prav pri upokojencih. Spomnimo se zloglasnega Zujfa in zamrznitve zviševanja pokojnin. Če je tokrat vlada sledila zakonu, upokojencem ni treba imeti slabe vesti, vladi pa ni treba ploskati, pravijo v sindikatu upokojencev. Ne strinjajo se s tem, da so lahko srečni in zadovoljni zaradi 8,8-odstotne uskladitve, saj gre le za spoštovanje zakona, kar je v pravni državi nujno in povsem običajno. In ne kaže pozabiti, da ne glede na letošnji visok dvig pokojnin še vedno več kot polovica upokojencev živi s pokojninami, nižjimi od praga tveganja revščine.
Če je vlada sledila zakonu, aplavz ni potreben
Bo pokojninska reforma, ki jo ta vlada obljublja in uvršča med svoje prioritete, kaj spremenila? Za zdaj so vsakršne napovedi preuranjene in nehvaležne, saj vladna koalicija še ni potrdila niti izhodišč za pogajanja s sindikati in delodajalci. Po zadnjih napovedih naj bi se to zgodilo v začetku marca. Izhodišča, ki so jih pripravili na Meščevem ministrstvu za delo, sicer ne predvidevajo podaljševanja pokojninske dobe, potrebne za upokojitev. Tudi v prihodnje naj bi bilo dovolj 40 let. Predvideno je tudi, da kdor ne bo imel 40 let pokojninske dobe, se bo lahko namesto pri sedanjih 65 letih upokojil dve leti kasneje, ko bo dopolnil 67 let. Šele pri tej starosti se lahko upokojijo že v mnogih evropskih državah, med drugim na Nizozemskem, v Italiji, na Danskem, Irskem, Švedskem.
A vse to so le še izhodišča, kaj bodo na koncu prinesla pogajanja s koalicijskimi in socialnimi partnerji, pa bomo videli. Zagotovo pa bo na mizi tudi predlog za drugačno usklajevanje pokojnin. Evropske države imajo to zelo različno urejeno, nekako pa se vse bolj uveljavlja, da se pokojnine usklajujejo le z inflacijo. Tega v izhodiščih za pokojninsko reformo ministrstvo sicer ne bo zapisalo, saj pravijo, da je treba spoštovati, da so upokojenci prispevali k rasti produktivnosti, ki se odraža v rasti plač. Bodo pa predlagali, da se formula obrne, da se pokojnine v večji meri usklajujejo z inflacijo in v manjši s plačami. Z vidika ohranjanja realne vrednosti pokojnin bi bilo to ob visoki inflaciji, kot smo jo imeli, za upokojence celo ugodneje. Spomnimo, ko so cene poletele v nebo in zrasle v povprečju za 10,3 odstotka, za hrano še več, pokojnine pa so se na podlagi zdaj veljavne formule uskladile samo za 5,2 odstotka.
Izredne uskladitve pokojnin si želijo odpraviti, ker so te vedno znova predmet političnih manipulacij in skušnjav, pravijo. Nadomestili bi jih z dodatkom, kot je bil v novembru in decembru lani, v posebnih situacijah. Dodatki so namreč časovno omejeni, ena odstotna točka uskladitve pokojnin pa pomeni ob sedanjem številu upokojencev dodatnih 70 milijonov evrov letno. Od zdaj in za vedno. Trajno vpliva na državni proračun. Ker se s prispevki ne zbere dovolj denarja za pokojnine, razliko primakne državni proračun. V zadnjih letih je to več kot milijarda evrov letno. V preteklosti je bilo tudi že več.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
