V zadnjih mesecih smo se o zdaj že nekdanji kmetijski ministrici Aleksandri Pivec pogovarjali le v zvezi z njenimi spornimi izleti, oziroma kot je to poimenovala sama, politično gonjo. Vsebine je bilo bolj malo, zato ključna vprašanja ostajajo novemu ministru Jožetu Podgoršku, ki je danes uspešno prestal imenovanje v državnem zboru. Resor pozna. Po izobrazbi je agrarni ekonomist, deloval je kot prvi varuh v prehranski verigi, nazadnje je bil državni sekretar pri Pivčevi, danes pa jo je na položaju zamenjal. Kmetje, ki čakajo njegove prve poteze, pa si želijo predvsem to, da kadrovanje ne bo več najpomembnejša stvar.
Po prisegi v DZ je Podgoršek dejal, da je pobudo stranke DeSUS za kandidaturo sprejel z veliko mero strahospoštovanja do funkcije ministra. "Zaupane naloge bom opravljal z vso odgovornostjo. Upam, da bom uspel vsaj deloma upravičiti pričakovanja vas in deležnikov v verigi preskrbe s hrano," je poudaril.
Izbruh novega koronavirusa je po njegovih besedah izpostavil, da za zagotavljanje varne hrane nujno potrebujemo slovenskega kmeta. "Želim si, da bi naši kmetje ohranjali ljubezen do slovenske zemlje in kmetovanja ter skupaj z zadrugami, živilskopredelovalnimi podjetji in trgovci skrbeli za našo prehransko varnost," je dodal. (STA)
Kmetje v pričakovanju ukrepov, minister za zdaj ni konkreten
"Stopa v velike čevlje," se je ob imenovanju novega ministra odzval prvi sindikalist kmetov Anton Medved. Pričakovanja so velika, dolgoročne strategije kmetijstva ni, teren pa ne skriva realnih stisk kmetov, ki pogosto težko preživijo. "Težave z nizkimi odkupnimi cenami kmetijskih pridelkov so velike. Letos so padle še bolj in številni si ne pokrijejo niti proizvodnih stroškov. Kmetje se zavedamo, da minister teh cen ne more regulirati, lahko pa ustvari boljše pogoje, sicer se bo kmalu začelo množično opuščanje kmetijskih zemljišč," je prepričan Medved. V Kmetijsko-gozdarski zbornici pa pričakujejo skorajšnjo sprejetje zakonov, ki so že dolgo v usklajevanju. "Čakamo tako na zakon o kmetijstvu kot na zakon o zemljiški politiki in zakone, povezane z okrevanjem slovenskega kmetijstva," so sporočili iz KGZS.
In kaj obljublja novi minister? Na predstavitvi je Podgoršek govoril predvsem o željah in nič kaj dosti o načrtih. Da si želi urediti definicijo pravega kmeta, pa vse zakone, ki jih omenja KGZS, ob tem pa še interventnega o ukrepih, povezanih z afriško prašičjo kugo. Zaradi številnih očitkov zoper družbo Slovenski državni gozdovi pa bi rad tudi izpeljal forenzični pregled.
Slovensko kmetijstvo ni konkurenčno
"Resor se bo moral začeti ukvarjati s celotno agroživilsko verigo. Potreben je strateški plan. Najbolj me skrbi, da bi nas novi minister še bolj odmaknil od evropske realnosti. Želim mu vse dobro in naj si ne dovoli ugrabitve lobijev," pa je v odzivu dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki stavi predvsem na spodbujanje konkurenčnosti in nove razvojne paradigme, ki da so pri nas preveč zastarele. "Vsi dosedanji ministri so se preveč nagibali k temu, kaj hočejo predstavniki kmetijstva, in premalo k temu, kar je strateško za državo. Upam, da bo ta minister to spremenil," pa meni profesor, prav tako agrarni ekonomist, Emil Erjavec. "Problem so tudi dohodki, ki so za kmete zelo nizki. Vsak ne more obstati. Tukaj zaostajamo, saj ne poudarjamo okoljskega in družbenega vidika. Pomemben je izključno ekonomski vidik, pa še ta le v delu, kjer država poskrbi za osebni dohodek kmetov. Premalo delamo pri produktivnosti in konkurenčnosti," dodaja.
Sistemskih premikov pri samooskrbi v času korone ni
V Svetovni organizaciji za hrano in kmetijstvo so ob današnjem svetovnem dnevu hrane opomnili na pomembno vlogo kmetov, ki so se v času koronavirusa še posebno izkazali. Tudi v Sloveniji se je ob prvem valu koronavirusa, ki mu je sledilo nenadno zaprtje družbe, pojavilo vprašanje o dostopu do hrane. Samooskrba, ki je bila sicer zapisana v strateških programih, je postala resna tema. "Če se spomnite, kako smo preživeli tiste spomladanske dni, smo na sistemski ravni stvar dobro izpeljali. Tako kmetijstvo kot trg sta dobro reagirala. Slovensko prebivalstvo je bilo s hrano oskrbljeno, res pa je da dolgoročnih in sistemskih sprememb ni na vidiku. Za to bi bil potreben strateški plan, tega pa nimamo," je povedal agrarni ekonomist Emil Erjavec.
Samooskrba pri nas je različna glede na surovino. Dobri smo na področju mleka in perutnine, slabši pa pri svinjini, zelenjavi in sadju. Pretežni del kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano prebivalstva, uvozimo, od tega sadja 80 odstotkov, krompirja in pšenice pa okoli 60 odstotkov.
Bo Podobnik res novi prvi mož KGZS?
Ob novem ministru pa se kmalu obeta še ena menjava, in sicer na vrhu Kmetijsko-gozdarske zbornice. Že takoj po razglasitvi neuradnih rezultatov na prvo oktobrsko nedeljo se je Marjan Podobnik kar sam oklical za novega predsednika KGZS, čeprav bodo tega med vsemi izvoljenimi svetniki izbrali šele konec tega meseca. In ni nujno, da bo to ravno on. Glavni in edini nasprotnik je Rok Roblek, ki je v Kranju kandidiral na listi Društva Slovenski kmet. "Mi smo na drugem mestu in verjamem, da predstavljamo alternativo zmagovalcu. V nekaterih regijah nam je uspelo zvišati rezultat, v nekaterih smo pričakovali več," je dejal Roblek in ob tem podal kritiko Podobniku, ki po njegovem ni najprimernejši za vodenje zbornice. "KGZS je nevladna organizacija kmetov. Sicer so politične stranke lahko zraven, nekako pa se nam zdi sporno, da bi to organizacijo vodil nekdo, ki je bil izvoljen kot pravna oseba. To se v zgodovini KGZS še ni zgodilo. Pravne osebe so le predstavniki, ki v zbornici predstavljajo manjši odstotek," je dejal Roblek, ki se mu zdi sporno tudi to, da je zdaj v igri za predsedstvo nekdo, ki niti ni povezan s poslovanjem neke pravne osebe, ampak je le njen kandidat. Predlagali so ga namreč župnija Malečnik, podjetje AJM in še eno podjetje iz Dupleka, ki se ukvarja s tlakovci. Podobnik je medtem še vedno prepričan da bo funkcijo nastopil: "To je zmaga Slovenske kmečke zveze in zmaga Slovenske ljudske stranke. Skupaj z nekaterimi drugimi listami pa imamo tudi absolutno večino." A podporo svetnikov je začel šteti tudi Roblek, in kot vse kaže, Podobnik te tekme še ni dobil. "Tudi znotraj Kmečke zveze, ki naj bi Podobnika podpirala, so taki svetniki, ki niso na njegovi strani. Mi smo k sodelovanju povabili vse, ki si želijo, da se v vodenju in delovanju te zbornice in nasploh v kmetijstvu nekaj spremeni," je še dejal Roblek.
