
Kljub zaostrenim razmeram zaradi izbruha novega koronavirusa so zaposlitvene napovedi za leto 2021 še vedno spodbudne. Za veliko poklicev se predvideva, da bodo potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela, je pokazala raziskava zavoda za zaposlovanje Poklicni barometer.
V raziskavi vsako leto zbirajo podatke in ocene zaposlitvenih možnosti za 177 poklicev in pokazala je, da bodo delodajalci med drugim občutili največji kadrovski primanjkljaj pri poklicih s področij zdravstva, gradbeništva, prometa, gostinstva, informacijskih tehnologij in neindustrijskega dela.
Presežni delavci pa bodo pogosteje med drugim biologi, botaniki, zoologi, novinarji, sociologi, antropologi, blagajniki, poslovni sekretarji, aranžerji, delavci za preprosta dela, pravni strokovnjaki, strokovnjaki v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, filozofi, zgodovinarji in politologi, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, tajniki, fotografi, prodajalci, telefonisti, grafični in multimedijski oblikovalci ter referenti v turističnih in potovalnih agencijah.
Opazne so tudi razlike med lansko in letošnjo raziskavo Poklicni barometer. V primerjavi z lani je letos 16 poklicev manj, ki jih bo na trgu dela primanjkovalo. Med tistimi, pri katerih bosta ponudba in povpraševanje na trgu dela v ravnovesju, je letos deset poklicev več, med tistimi, kjer bodo presežki, torej bodo imeli iskalci zaposlitve več težav pri iskanju službe, pa je šest poklicev več.
Med ocenjevanimi poklici je najbolj opazen zdrs prodajalcev iz primanjkljaja v napovedan presežek. Kar zadeva pomanjkanje kadra na trgu dela, so v vrhu zdravstveni delavci. Zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, fizioterapevti in zobozdravniki. Sledijo elektroinštalaterji, elektromehaniki, mesarji, inženirji elektrotehnike, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij, inženirji elektronike, kuharji, betonerji, tesarji, krovci, varilci, inženirji gradbeništva, strojništva. A pri slednjih iskanih poklicih na trgu dela so razlogi, zakaj jih je tako težko dobiti, povsem drugačni kot pri zdravstvenih delavcih, ki jih preprosto primanjkuje.
V teh poklicih se ljudje manj zaposlujejo tudi zaradi tega, ker so premalo usposobljeni, nimajo ustreznih znanj, sposobnosti, licenc, izpitov. Poleg tega kandidate od tega, da bi iskali tovrstno zaposlitev, odvračajo tudi delovne razmere, kot sta neugoden delovni čas in težko fizično delo, ter plača. Še zlasti to velja za gradbene delavce, vojake, kuharske pomočnike, kurirje - dostavljavce, zavarovalne zastopnike in delavce za preprosta dela v predelovalni industriji.