
Da je tako, priča podatek, da je po letošnjih državnozborskih volitvah in ob dejstvu, da bo s koalicijo Marjana Šarca sodelovala tudi Levica, osrednji borzni indeks Ljubljanske borze, SBITOP, izgubil že blizu desetino borzne vrednosti. Čeprav slovensko gospodarstvo pospešeno raste, največja borzna podjetja poslujejo dobro in delijo med delničarje visoke dividende, praviloma pet odstotkov in več, kar je v primerjavi z bančnimi depoziti izjemen donos.
A če vemo, da bi v Levici vse kapitalske zaslužke, tako ob prodaji delnic in nepremičnin pa od vsakoletnih dividend in bančnih obresti, želeli prenesti v dohodninsko lestvico, s čimer bi marsikaterega vlagatelja namesto sedaj praviloma 25-odstotno obdavčili celo 27-, 34-, 39- ali 50-odstotno, je negotovost pri potencialnih investitorjih povsem razumljiva. Na primer delnica Krke, ki ob v zadnjem obdobju za več odstotkov znižani borzni ceni prinaša že več kot petodstotni bruto donos, lahko vlagatelju po poračunu dohodnine prinese le še 2,5-odstotni dividendni neto donos. To pa ob tveganju slabšega poslovanja družbe in znižanju vrednosti delnice podjetja - takšno tveganje velja za vse delnice sveta - ni več tako privlačno, kot je bilo še pred nekaj meseci. Kapital je pač plaha ptica - če nam je to všeč ali ne - in gre raje tja, kjer je davčno in tudi podjetniško okolje predvidljivo, da ne omenjamo tega, da so celo nekatere države EU (Irska, Luksemburg, Malta, Ciper, Nizozemska, tudi Velika Britanija, Madžarska, Slovaška in Češka) na določenih področjih davčno tako ugodne, da bi jim lahko rekli kar na pol davčne oaze, pa v Levici nobeni od teh držav niso zažugali s prstom.
Večina slovenskih vlagateljev in podjetnikov ne beži od dejstva in odgovornosti, da je državi treba plačevati davke. Vendar morajo biti ti razumni, kar bi po mojem bili že ob 20-odstotni obdavčitvi tako kapitalskih dohodkov kot dobičkov podjetij. Argument, da je delo precej bolj obdavčeno, vsekakor zdrži, vendar to pomeni, da je treba znižati obdavčitev dela in tudi pogledati, ali se z javnim denarjem pri nas dela dovolj racionalno in so morebiti možni prihranki tudi tam. Nikakor pa ne moremo reči, da če je delo tako močno obdavčeno, naj bo potem še kapital. Ne, oboje naj bo razumno obdavčeno. In ja, ko se država gre socialo in druge javne izdatke, so ti velikokrat upravičeni, mnogokrat še prenizki, a vse prevečkrat se z javnim denarjem ne ravna preudarno, kakor da se ne bi zavedali, da bo to razmetavanje denarja nekdo, beri davkoplačevalci, na koncu vseeno moral plačati. Vso to nezadovoljstvo na koncu pripelje do tega, da so slovenski državljani nezadovoljni in se selijo iz države, v tujino pa selijo tudi svoj denar. Z novimi ne dovolj premišljenimi ukrepi se lahko zgodi, da bo teh pobegov še več, zato pamet v roke. Politiki naj končno pričnejo delati v dobro vseh državljanov, ne pa da jih skrbi zgolj to, ali in kako dolgo bodo še poslanci, državni sekretarji, ministri in še kaj.