Rozmari Petek
Še malo in letošnja kozjanska žabja mladež bo rešena. Starši potencialnih mladih dvoživk so namreč vsako pomlad med romanjem v mrestišče v smrtni nevarnosti. Prezimujejo na eni strani ceste, ribnik, v katerem se spomladi začnejo množične ženitve, pa je na drugi strani ceste. Prostovoljci iz Kozjanskega parka in njihovi pomočniki že od leta 1999 vsako pomlad postavijo cestne ograje, ki žabicam onemogočijo prost prehod čez cesto. "Vsak večer zaposleni skupaj s prostovoljci pregledamo varovalno ograjo in dvoživke varno prenesemo v ribnik. Prve dvoživke so se letos pričele seliti že konec januarja, glavni del selitve pa se je začel konec februarja. Do sedaj smo prenesli že več kot 4000 dvoživk, kar je največ v zadnjih petih letih," opisuje Alja Bolčina iz Kozjanskega parka.
Vsako leto se akciji pridružijo številni osnovnošolci. "Letos so se nam na petkov večer pridružili učiteljica in otroci iz OŠ Kozje. Skupaj smo preselili preko 150 dvoživk. V vedrih so se večinoma znašle rjave žabe, precej manj je bilo krastač, ki se v teh dneh šele začenjajo seliti, našli pa smo tudi nekaj planinskih in navadnih pupkov," je opisala Bolčina. "Letošnja akcija prenašanja dvoživk bo zadnja tovrstna akcija na Trebčah. Na cestnem odseku namreč gradijo štiri podhode in trajne varovalne ograje za dvoživke. S temi ukrepi bomo zagotovili varen prehod dvoživkam ne le v spomladanskem času, temveč tudi v poletnih in jesenskih mesecih, ko se selijo med različnimi kopenskimi habitati. Podhode gradijo v okviru projekta LIFE Amphicon pod okriljem Direkcije RS za ceste. Skupaj z vzpostavitvijo cone brez rib v ribniku Trebče, ki velja za najpomembnejše mrestišče za tukajšnje dvoživke, bodo ti ukrepi močno pripomogli k ohranjanju in izboljšanju stanja lokalnih populacij dvoživk," je še poudarila Alja Bolčina.
