Obcestni oglasni panoji vplivajo na voznike in njihovo zbranost. Je cesta res primeren medij za oglaševanje?

Obcestni oglasni panoji imajo pomembne posledice na prometno varnost, zato so na Agenciji za varnost prometa (AVP) pripravili okroglo mizo o tem, kako oglaševanje ob cestah vpliva na osredotočenost voznikov, pred tem pa so izvedli spletno raziskavo. "Rezultati so pokazali, da vozniki obcestne oglase zaznavajo kot moteč dejavnik, ki lahko vpliva na njihovo koncentracijo," je poudarila Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa. Obcestni oglasni panoji niso med najpogostejšimi razlogi za prometne nesreče, "a raziskava kaže, da imajo vpliv na voznike in njihovo zbranost, zato se moramo vprašati, ali je cesta res primeren medij za oglaševanje".

Kaj je pokazala raziskava

Kar 48 odstotkov vprašanih v raziskavi je odgovorilo, da oglasne panoje ob cestah opazijo pogosto, 36 odstotkov jih opazi vedno, 13 odstotkov jih opazi občasno, štiri odstotke pa redko. "To kaže, da velika večina voznikov, torej 84 odstotkov voznikov, pogosto in vedno redno zaznava oglasne panoje ob cestah. Podatki nakazujejo, da so ti panoji močan vizualni dražljaj, ki lahko vpliva na pozornost voznikov in posledično na prometno varnost," je izpostavil Sebastijan Turk iz AVP. Med najbolj motečimi so se izkazali dinamični in osvetljeni oglasni panoji. "Velika večina voznikov, kar 90 odstotkov, čuti motnje zaradi oglasnih panojev," je še pojasnil Turk.

Gordana Grahek iz sektorja za upravljanje cest Direkcije RS za infrastrukturo je dejala, da bi bilo najbolje, če bi, kot je nekdaj že veljalo, z lokacijsko informacijo dodelil prostor v naselju, kjer so oglasni panoji dovoljeni, in bi jih lahko veliko lažje nadzirali. Nataša Kovše z oddelka za prometno varnost pri Darsu je medtem predstavila nekaj primerov neprimernega oglaševanja. Ob avtocestah imajo težave, ker so oglasni panoji postavljeni zunaj 40-metrskega varovalnega pasu, za katerega pa nimajo nobenih osnov, da bi lahko oglaševanje tam preprečili. Zgodilo se je že, da je burja del oglasnega prostora prinesla na avtocesto, k sreči se zaradi tega ni zgodila nesreča: "Že skoraj deset let si prizadevamo, da bi v predpise prišlo določilo, da v vidnem polju cest objekti za oglaševanje ne bi smeli biti vidni."

Primeri dobre prakse in težave inšpektorjev

V Kranjski Gori so zaradi cestne varnosti kot tudi varovanja naravne in kulturne dediščine aprila 2024 sprejeli odlok, s katerim so določili, kje smejo stati oglasni panoji, a postopki, da vse uredijo, na ravni medobčinskega inšpektorata tečejo zelo počasi, je dejala županja Henrika Zupan. "Želimo si, da bi vsi uživali v naravni krajini, kulturni dediščini, da nas panoji ne bi motili."

V Sloveniji imamo deset inšpektorjev za ceste, je izpostavila Metka Kuhar z inšpektorata za infrastrukturo. Največji izzivi, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, so zato množičnost objektov za oglaševanje, ki so postavljeni brez soglasja ali pa ne v skladu s pogoji soglasja. Veliko jih je tudi na kmetijskih zemljiščih, za tiste pa je pristojna kmetijska inšpekcija. Kot pojasnjuje inšpektor s tega področja Igor Hebat, so imeli na začetku težave že s tem, da zakon o kmetijskih zemljiščih "ne opredeljuje oglasnih panojev in ne določa, kaj z njimi početi", zato so morali biti "pravno iznajdljivi". Potem se zaplete še pri dolžini postopkov, ki trajajo od enega do šest mesecev, če se ne uporabijo pravna sredstva. V 98 odstotkih se ljudje odločijo za pravna sredstva. Upravni spori trajajo od dve do pet let in šele nato lahko nadaljujejo postopek. Težav je še mnogo več: "Konstrukcija panoja je od podjetja A, plakat od podjetja B, oglaševanje izvaja podjetje C. Podjetje A je po navadi večinoma iz tujih držav: Bosne in Hercegovine, Madžarske …, pošto jim je težko vročiti in vse to podaljša trajanje celotne zadeve."

Civilna iniciativa za prepoved

V civilni iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev jih ne zanima, ali so objekti postavljeni legalno ali nelegalno, v vsakem primeru si jih ne želijo. "Razlika se pojavi, ko pridemo skozi karavanški tunel. Ko smo na severni strani, na avtocestah ne boste videli komercialnih oglasov," pravi njihov predstavnik Robert Hočevar, da v razvitih zahodnih državah nimajo težav z obcestnim oglaševanjem, pri nas pa "mestne občine tekmujejo, katera bo imela več oglasov". S pobudo po odstranjevanju reklamnih panojev so že leta 2019 seznanili poslanske skupine, a brez učinka.

Med tem pa oglaševalci opozarjajo, da ne morejo biti talec črnih postavitev obcestnih panojev. Primož Kapus, direktor Amicus podjetja za marketing, je poudaril, da je oglaševanje pomembno za gospodarstvo, kulturo in šport, zato je treba področje obcestnega oglaševanja "urejati in omejiti, ne pa prepovedovati".

Udeleženci okrogle mize so po razpravi predlagali zaostritev zakonodaje in učinkovitejši nadzor nad postavljanjem in vsebino obcestnih oglasnih panojev, omejitev uporabe svetlobnih in digitalnih panojev, jasnejšo regulacijo oglaševanja ob avtocestah in hitrih cestah, večji poudarek na prometni varnosti v prostorskih aktih občin in preventivne kampanje za ozaveščanje voznikov o nevarnostih motenj pozornosti med vožnjo.