Kakšni so povprečni mesečni stroški študenta? "Za majhno enoposteljno sobo sem plačevala 220 evrov"

Za nemalo študentov ljubljanskih fakultet, ki sicer prihajajo iz drugih delov države, slovenska prestolnica med študijem postane začasni dom. Selitev v Ljubljano je zanje pa tudi za njihove družine – zaradi visokih stroškov, ki jih prinese s seboj – močan pretres. Čeprav redni študenti šolnine v Sloveniji ne rabijo poravnati, to ne pomeni, da zanje študijski stroški ne obstajajo. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pritrjujejo, da stroški povprečnega ljubljanskega študenta, ki sicer ni Ljubljančan, trenutno presegajo znesek 500 evrov. "To je znesek brez študentovih udeležb na najrazličnejših zabavah, na kar s prstom rade pokažejo starejše generacije," ob tem izpostavlja trenutni predsednik organizacije Jaka Trilar.

Za stanovanje mesečno odštejejo tudi do 350 evrov

Stroški stanovanja pa se lahko tudi ob denarni pomoči staršev pogosto izkažejo za prevelik zalogaj, pripoveduje 21-letna študenta dizajna Andreja Škafar, ki sicer prihaja iz Golnika pri Kranju. "V študentski dom sem se po dveh letih življenja v Ljubljani vselila letos, ker so bili stroški stanovanja enostavno previsoki. Prvo leto sem za majhno enoposteljno sobico plačevala 220 evrov, lani pa sem za najem postelje v dvoposteljni sobi v bližini Kardeljeve ploščadi vsak mesec odštela 150 evrov. Pa da boste vedeli, tej najemnini so se vsak mesec pridružili še ubijalski stroški," nam pojasni, ob tem pa pove, da se je znesek na položnicah v zimskih mesecih, ko so se temperature dodobra spustile, povzpel tudi do 200 evrov. "Za nastanitev sem torej plačevala tudi do 350 evrov. Zdaj pa ne pozabimo na to, da mora človek tudi kaj jesti in piti …," še doda.  
Tudi študentski in dijaški domovi, v katerih se najemnine gibljejo okoli 100 evrov, za študente niso več ultimativna rešitev, ob tem pojasnjujejo v ŠOS. "Študentski domovi so vsako leto polni, zaradi vse večjih generacij dijakov pa študenti najemnega mesta pogosto ne dobijo niti v dijaških domovih, na kar so lahko računali v preteklosti," pojasnjuje Jaka Trilar in dodaja, da lahko višanje stroškov študentov v Ljubljani torej pripišemo predvsem vse višjim stroškom nastanitve.

Marmelade in vložene kumare iz mamine shrambe so nadvse dobrodošle …

Generacije, ki so študirale pred 25 leti, se študentskega prehranjevanja danes spominjajo z nostalgijo v očeh. "Tokrat so študentski boni šele ugledali luč dneva. Vse restavracije so se trudile za čim večji obisk, mi pa smo za drobiž jedli kot kralji," nam pove 47-letna K.Š, mama 21-letne študentke iz okolice Ptuja. "Danes pa je povsem drugače. Vsi si mislijo, da je za študente, ki tako ali tako jedo na bone, tudi včerajšnji krompir dovolj dober. Verjeli ali ne, moja hči je v solati ene od restavracij lani našla oglodano perutničko," še pove razburjena mama. 

Poletni zasužek si razporedijo skozi vse leto 

Pogost predsodek je tudi, da so študenti brez denarja za to, ker samo čakajo, da jim ga bodo na tekoči račun nakazali starši. "Ob faksu varujem otroke nekaterih znancev, opravljam pa tudi razna priložnostna dela, kot so promocije, pomagala sem tudi pri izvedbi ljubljanskega maratona, pa na volitvah …," našteva Klara, ki preko študentskega servisa dela že vsa leta študija, Andreja pa se ji pridružuje v mnenju, da se brez zaslužka od študentskega dela v Ljubljani težko preživi. "Od lanskega poletja sem počasi porabljala tistih 400 evrov, ki sem si jih zaslužila med počitnicami. Vse je šlo za stroške mestnega prevoza in za hrano," pa pravi Andreja. Posamezniki s študentskim statusom namreč pogosto delajo prav preko študentskih servisov, ki jih je v Sloveniji več. Med najbolj priljubljenimi je tudi E-Študentski Servis, pri katerem se v zadnjem desetletju število delovno aktivnih študentov vztrajno giblje okoli številke 60.000.

In kako za študente finančno skrbi država? 

Ob ugodnostih, ki so jih deležni študenti - torej ob subvencioniranih vozovnicah, študentskih bonih in subvencijah za bivanje, študentom pomaga tudi štipendijska politika. Povprečna državna štipendija v Sloveniji trenutno namreč znaša 125 evrov, dobi pa jo samo ena petina študentov. V ŠOS pravijo, da je znesek občutno prenizek. "V študentski organizaciji že ves čas govorimo, da je nujno dvigniti štipendije, predvsem državne, tudi na Zoisovih štipendijah bi bili potrebni premiki," so prepričani. 
Štipendijska situacija je letos za nameček še posebej občutljiva, saj nakazila študentom – zaradi reorganizacije centrov za socialno delo – vztrajno zamujajo. "Dobili smo tudi pričevanja študentov, da so si zato, ker brez štipendije niso mogli shajati, letos bili prisiljeni poiskati študentsko delo, posledično pa so tudi izostajali od študentskih obveznosti. To se ne sme dogajati, kljub temu, da bodo štipendije dobili nakazane tudi za pretekle mesece. To jim takrat ne bo nič pomagalo. Študent štipendijo potrebuje vsak mesec," še v imenu organizacije izpostavlja Trilar.