Uroš Esih
Kot je znano, je ustavno sodišče lani novembra odločilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z zakonom o volitvah v državni zbor, da so kršena načela pravne države iz 2. člena ustave. Ustavni sodniki so opozorili na preveliko razliko (1 proti 3,73) med volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev. Ker morajo ugotovljeno protiustavnost poslanci odpraviti v roku dveh let, je predsednik republike Borut Pahor za jutri sklical pogovore z vodstvi parlamentarnih strank o potrebnih spremembah volilne zakonodaje, danes pa na to temo pripravlja posvet z ustavnimi pravniki.
Absolutni preferenčni glas favorizira prepoznavne kandidate
Iz prvih odzivov političnih strank je razbrati, da se utegne potrebna dvotretjinska večina za spremembo zakona o volitvah v državni zbor zbrati okoli ukinitve volilnih okrajev in vpeljave bodisi absolutnega bodisi relativnega preferenčnega glasu. Kaj bi pomenila vpeljava absolutnega preferenčnega glasu? "V tem primeru je bistvenega pomena, da se določi domicilna klavzula, kar pomeni, da mora imeti kandidat stalno bivališče v volilni enoti, v kateri kandidira. S tem bo ojačan prispevek k predstavljanju volivcev prek kandidatov, ki prihajajo iz lokalnih okolij," odgovarja Saša Zagorc, profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti.
Če bodo poslanci odločali po liniji najmanjšega odpora
Je pa Zagorc skeptičen glede sprememb zakona o volitvah v državni zbor, ker bo za spremembe 60 glasov poslancev težko dobiti. "Na koncu se zna zgoditi, da bodo šli poslanci po liniji najmanjšega odpora in prilagodili velikost volilnih okrajev, kjer je za spremembo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor potrebna nižja večina," napoveduje Zagorc.
Je možen scenarij razveljavitev volitev?
Dr. Toplaka smo vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do predčasnih volitev, poslancem pa od takrat ne bi uspelo odpraviti ustavnih neskladij: "Takšne volitve bi najverjetneje bile veljavne, saj meje volilnih okrajev ne vplivajo na to, koliko sedežev dobi stranka. Kakršnekoli meje okrajev imamo, vedno bo število sedežev, ki jih osvoji neka stranka, enako. Volilni okraji samo določajo, kateri posamezniki bodo sedeli v parlamentu, ne pa, koliko sedežev bo imela katera stranka. Tudi če bi kdo izpodbijal rezultate volitev, si ne morem predstavljati, da bi ustavno sodišče odločilo, da se volitve razveljavijo. Tudi če jih razveljavijo, pa bi prišlo do ponovljenih volitev, bi jih spet morali izpeljati po istem sistemu, ker drugega nimamo. Seveda pa si vsi želimo, da ne bi padla senca nelegitimnosti na volitve, da poslanci odpravijo neskladje z ustavo v predpisanem roku."
