Boris Jaušovec
V Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor so pred nekaj minutami odprli fotografsko razstavo o največjem slovenskem romanju v Sveto deželo, ki se je dogajalo v teh dneh, ampak že pred 110 leti, z naslovom Terra Sancta 1910.
Marjetka Bedrač, koordinatorka programov, in direktor Sinagoge Boris Hajdinjak sta obiskovalcem povedala, da gre za gostujočo razstavo, ki je pred sedmimi leti nastala v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični, pomagal pa je tudi Etnografski muzej Slovenije. Razstava sovpada in je del Evropskih dnevov judovske kulture. Ti se v septembru in ponekod še v oktobru odvijajo v 20 evropskih državah, tudi na več mestih v Sloveniji.
Razstavo Terra Sancta 1910 je podrobneje predstavil kustos Marko Frelih: "To je bilo največje romanje Slovencev v Sveto deželo. Udeležilo se ga je 540 romarjev oziroma je več bilo celo romark. Med njimi je bil tudi fotograf Peter Naglič, ki je popotovanje skrbno dokumentiral s fotografsko kamero že od izplutja v Trstu, nato pa na svetih mestih v Jeruzelemu, torej kolono romarjev po jeruzalemskim obzidjem, postanke v Cerkvi božjega groba, ob Zidu objokovanja, pred Mošejo na skali, v avstroogrskem hospicu, pa izlete k Mrtvemu morju, reki Jordan, Betlehem itd. Na te različne kraje so jih vozili v kočijah. Naglič je posnel tudi portrete udeležencev in s tem zaslužil ter plačal lastno udeležbo."
"Romanje so pripravljali v Ljubljani in v Jeruzalemu že leto dni vnaprej. Glavni pobudnik je bil ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič, ki je tudi sam vzel pot pod noge. Organizacija je bila izvrstna. Vsi romarji so se po treh tednih vrnili domov živi in zdravi. Le neki Blejec je raje ostal v Sveti deželi in si tam kupil veliko posestvo," je zanimivosti nizal Frelih.
O romanju so veliko pisali tedanji časopisi, objavljali Nagličeve slike, dnevniške in popotne zapiske so si napravili tudi številni udeleženci. A je vse to čez desetletja padlo v pozabo. Za zgodovino je Nagličeve posnetke v javnost spet spravil fotografov vnuk Matjaž Šporar. Tudi on je spregovoril o dedu, tovarnarju ščetk v Šmarci pri Ljubljani, in na ogled postavil še njegov potovalni kovček s ščetko, Jakobovo školjko, simbolom romarjev, in njegovim fotoaparatom.
Obiskovalce je pozdravila še direktorica Muzeja krščanstva Nataša Polajnar Frelih. Razstava z blizu 40 velikimi črnobelimi fotografijami, ki jih lahko primerjate s sodobnim videom obiskanih krajev, bo odprta do 10, novembra. V preddverju si prav tako morete ogledati razstavo fotografij judovskega pokopališča v Rožni dolini pri Novi Gorici.
