Kaj vse je v ozadju obiska zunanjega ministra Anžeta Logarja v ZDA

Po ponedeljkovem srečanju ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem so iz ameriškega zunanjega ministrstva oziroma State Departmenta sporočili, da sta se pogovarjala o pomenu energetske varnosti in o tem, kako lahko civilno jedrsko sodelovanje utrdi strateške dvostranske odnose.

Jedrski interes v imenu "varnosti"

Nobenega dvoma ni, da Američane v povezavi s Slovenijo v prvi vrsti zanimajo energetski posli, konkretneje morebitna gradnja drugega bloka nuklearke v Krškem. Pompeo je že poleti, ko je na evropski miniturneji za nekaj ur obiskal Slovenijo, med srečanjem s celotnim slovenskim državnim vrhom poudarjal pomen energetskega sodelovanja med Slovenijo in ZDA. Govor je bilo tudi o gradnji NEK 2, kjer je ameriški interes seveda, da posel v imenu "varnosti" pridobi ameriško podjetje Westinghouse, ki ima pred konkurenti iz Kitajske, Rusije ali Francije prednost v tem, da je že udomačeno v Krškem. Sešel se je tudi s predstavniki energetskih podjetij. Na tem sestanku o energetiki, ki je potekal v organizaciji veleposlaništva Združenih držav Amerike, ne Slovenije, pa je bil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je ključen, da se formalno naredi prvi konkretni korak k NEK 2, saj mora začeti postopek umeščanja NEK 2 v prostor, nato pa ga nadaljujejo na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak. Investicija naj bi po nekaterih ocenah stala med pet in sedem milijard dolarjev.{api_embed_photo_L30}612967{/api_embed_photo_L30}

Mnogi se ob tem sprašujejo, v čem je smisel govorjenja o milijardnih poslih pred menjavo oblasti v Združenih državah Amerike. Kot je znano, bo 20. januarja prisegel Joe Biden, ki je za zunanjega ministra že izbral Anthonyja Blinkna. Toda v poslih je to, kdo je na oblasti, skoraj nepomembno, ZDA pri tem zasledujejo izrazito pragmatično politiko.

Strateški dialog v času tranzicije

Logar in Pompeo sta na ponedeljkovem dvostranskem srečanju izrazila zadovoljstvo z aktualnim stanjem odnosov med Slovenijo in Združenimi državami Amerike, ki so se v zadnjem obdobju dvignili na novo raven, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. "Obe vladi sta okrepili sodelovanje na številnih vsebinskih področjih, izraz nove kakovosti dvostranskih odnosov pa je že drugo srečanje na ministrski ravni v zadnjih štirih mesecih. V tej luči sta ministra uradno lansirala novo nadgrajeno obliko strukturiranega dvostranskega dialoga, tako imenovani Strateški dialog. Prvi krog strateških pogovorov je v ponedeljek že potekal v State Departmentu, vodila pa sta jih politični direktor na Mmnistrstvu za zunanje zadeve Jernej Müller in namestnik pomočnika državnega sekretarja Matthew Boyse," so sporočili z MZZ.. Ta poteza je bolj nenavadna, saj v tranzicijskem obdobju, v katerem ZDA zdaj so, države praviloma ne sklepajo bilateralnih sporazumov.

Zunanja ministra sta potrdila tudi privrženost obeh držav izpolnjevanju zavezniških odločitev, predvsem glede delitve bremen. Znano je, da so ZDA, zlasti pod predsedovanjem Donalda Trumpa, močno kritizirale partnerke v zvezo Nato, da ne izdvajajo dovolj velikega odstotka BDP za kolektivno varnost. Slovenija je pri tem prav na dnu lestvice, namesto pričakovanih dveh odstotkov BDP daje za obrambo le dober odstotek.

Vljudno zavrnjeno slovensko vabilo

Gospodarsko sodelovanje med državama sta ministra ocenila kot dobro, vendar z mnogimi neizkoriščenimi potenciali. Ameriška stran poudarja geostrateški pomen Luke Koper, s čimer se odpirajo priložnosti na področjih infrastrukture in logistike. Spomniti velja, da so ZDA septembra leta 2018 koprsko pristanišče uvrstile na spisek morebitnih evropskih pristanišč za premike svojih vojaških sil. Transport ameriškega vojaštva in opreme preko slovenskega ozemlja je občasno potekal že prej. “Glede Luke Koper obstaja interes ZDA, ki preučuje možnosti za izvedbo premikov sil in sredstev preko pristanišč v Evropi. Zaradi strateško pomembne geografske lege Slovenije je med njimi tudi Luka Koper,” so tedaj za Primorske novice razložili na obrambnem ministrstvu. Kot so nadalje navedli, so bili predstavniki ZDA že večkrat v Sloveniji in so si ogledali naše zmogljivosti v Kopru.

Slovenski premier Janez Janša je letos tudi ponudil ZDA, da bi v Sloveniji namestili rotacijsko enoto ameriške vojske, zlasti verjetno tiste vojake, ki jih namerava Trump umakniti iz Nemčije (češ da nemška vlada ne plačuje dovolj v proračun zveze Nato), a so ga Američani vljudno zavrnili. Janša je kljub temu 16. novembra v državnem zboru med drugim pozval opozicijo, naj podpre "našo pobudo ZDA za namestitev rotacijske enote ameriške vojske v Sloveniji". Toda ameriško veleposlaništvo v Sloveniji je dan kasneje za STA potrdilo, da ni neposrednih načrtov za morebitno namestitev ameriških vojakov v naši državi. "Cenimo prizadevanja premierja Janše, da poveča prispevek Slovenije zvezi Nato s ponudbo, da bi gostili zavezniške rotacijske sile," so sporočili. "Pogovori z gostujočimi državami glede premeščanja sil, ki so bila napovedana julija, se nadaljujejo in se bodo predvidoma nadaljevali še več mesecev. Ameriške sile pozdravljajo vsako priložnost za urjenje v Sloveniji s kolegi iz slovenskih oboroženih sil, vendar pa država za zdaj ni del načrtov sprememb v namestitvi sil," so sporočili. ZDA naj bi sicer iz Nemčije umaknile tretjino od 36 tisoč vojakov, okoli 5600 naj bi se jih vrnilo v ZDA, preostale pa naj bi namestili v oporišča v Italiji, Belgiji in na Poljskem.