Miha Raičevič
V četrtek je novi slovenski minister za obrambo Matej Tonin povedal, da je država zaman čakala tri milijone zaščitnih mask, ki naj bi jih dobili od poslovnežev iz BiH. Omenil je podjetje Global Promet. Bosanski spletni portal Žurnal pa poroča, da je preiskoval pot, po kateri je šla slovenska vlada, in ugotovil, da se za njo skriva obsojeni poslovnež iz Zenice Sead Žilo.
Ministrstvo za gospodarstvo se je v sodelovanju z zavodom za blagovne rezerve za nabavo treh milijonov zaščitnih mask dogovarjalo s podjetjem Labena, ki ga vodi Borut Čeh. Vrednost naročila naj bi znašala 1,68 milijona evrov. Čeh naj bi pogodbo za nakup teh mask sklenil s podjetjem Global Promet iz Gračanice, ki ga vodi Emir Begović. In ta pravi, da je Žilo prevaral tudi njega.
V sredo zvečer je obrambni minister Matej Tonin v oddaji Odmevi sicer dejal, da je Slovenija maske že plačala in jih ni dobila. Včeraj pe je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pojasnil, da Slovenija teh mask ni plačala. Tudi Čeh trdi, da je bil dogovor, da bo država plačala maske, ko bodo dostavljene. To nam je danes ministrstvo za gospodarstvo tudi potrdilo.
Čeh: Iz lastnega žepa smo dali avans
Čeh je včeraj za TV Slovenija zatrdil, da je njegovo podjetje za posel Global Prometu iz "lastnega žepa" nakazalo 300.000 evrov avansa. Begović trdi, da ga je že vrnil, a Čeh je včeraj dejal, da ga njegovo podjetje še ni prejelo na svoj račun.
Z ministrstva za gospodarstvo so nam danes odgovorili, da je podjetje Labena ministrstvo obvestilo, da je že naročilo novo pošiljko zaščitnih mask, ki bodo dostavljene do dogovorjenega pogodbenega roka, ta pa se izteče 31. marca.
Žilo naj bi bil stari znanec policije
Begović ima pet zaposlenih v podjetju, njegova družina pa je po poročanju Žurnala tudi lastnica podjetja Europrost, ki se ukvarja s proizvodnjo dvigal in posluje na območju celotne BiH. Zaposlenih ima 55 ljudi, hkrati pa ima več milijonov prometa.
Po drugi strani pa je "dobavitelj" Žilo stari znanec organov pregona, dodaja Žurnal. Leta 2008 naj bi na Madžarskem odprl podjetje AEB, v BiH oddal oglas za zaposlitev in prijavljenim kandidatom dejal, da je pogoj za delo, da imajo nove računalnike in mobilne telefone, prijavljene na svoje ime. Potencialni sodelavci so dostavili računalnike v prostore podjetja, na koncu pa ugotovili, da podjetje sploh ne obstaja. Vsi računalniki so nato izginili, Žilo pa je trdil, da je žrtev prevare.
Poleg tega pa je bil že obsojen, da je preko agencije IRA zaračunal 3300 evrov za digitalni tiskalnik, ki ga nikoli ni dobavil. Kupcem pa naj bi, podobno kot v primeru mask, trdil, da je tiskalnik na poti v BiH. Tudi takrat je trdil, da je žrtev prevare, zaključuje Žurnal.
