Kaj je sodnica zapisala v sodbi Janezu Janši? "Skrb vzbujajoče je, da se izraža na tako zavržen način"

Spomnimo. Sodni senat celjskega okrožnega sodišča je konec februarja premierja in prvaka SDS Janeza Janšo spoznal za krivega dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark TV Slovenija Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl. Dosodil mu je tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Poravnati mora tudi stroške sodnega postopka. Sodišče je Janši za vsako kaznivo dejanje prisodilo po dva meseca pogojne zaporne kazni, nato pa izreklo enotno kazen tri mesece zapora pogojno. Janšev zagovornik Franci Matoz je napovedal pritožbo.

In kaj je predsednica sodnega senata Alenka Jazbinšek Žgank zapisala v sodbi?

O Janševi nenavzočnosti - "Sploh ni imel namena priti"

"V opisanih okoliščinah je imelo sodišče v nadaljevanju podlago, da je na naroku dne 24. 2. 2022, kljub nenavzočnosti obtoženca, dokazni postopek izpeljalo do konca in sprejelo vsebinsko odločitev o obeh zasebnih tožbah. Na tej glavni obravnavi se namreč niso izvajali nobeni obremenilni dokazi, s katerimi obtoženi ne bi bil seznanjen in do katerih se ne bi imel možnosti vsebinsko opredeliti, kar bi narekovalo preložitev obravnave iz tega razloga. Zagovornik je ob takšni odločitvi sodišča izpostavil, da je bil obtoženi dne 24.2.2022 opravičeno odsoten z naroka za glavno obravnavo, ker je v istem času potekala seja vlade, za popoldne tega dne pa je imel planiran odhod v Bruselj na nujno zasedanje Sveta Evrope v povezavi z vojno v Ukrajini, kjer je bila njegova udeležba kot predsednika vlade obvezna, in da se ima, ne glede na to, da je sam (zagovornik) za dne 24. 2. 2022 soglašal s sojenjem v nenavzočnosti, obtoženi pravico izjaviti o izvedenih dokazih. Predlagal je preložitev obravnave in zaključek le te z vsebinsko odločitvijo o zasebnih tožbah na enem od naslednjih že razpisanih narokov. Sodišče takšnemu predlogu ni sledilo, ker je glede na navedbe zagovornika, da je imel obtoženi na dni, ko bi se naj vršila glavna obravnava, planirano potovanje v Ukrajino (pa v zvezi s tem ni podal ne opravičila ne prošnje za preložitev obravnave), štelo, da obtoženi na glavno obravnavo, tudi če ne bi prišlo do izrednih razmer zaradi vojne v Ukrajini, sploh ni imel namena priti. To pomeni, da se je zavestno odpovedal sodelovanju na obravnavi, posledično pa tudi izjavi glede izvedenih dokazov in zaključni besedi."

Zavrnitev dokazov - Obramba pravic stranke SDS in njenih članov

"Sodišče je zavrnilo tudi izvedbo personalnih dokazov. Tako je zavrnilo dokazni predlog obrambe, da bi kot priče zaslišalo Branka Grimsa, Andrejo Valič Zver, Aleša Primca in Branka Šumenjaka. Zaslišanje teh prič je obramba predlagala zato, da bi potrdile, da je obtoženi sporni tvit zapisal v obrambi pravic stranke SDS in njenih članov."

"Sodišče je nadalje zavrnilo še predlog za zaslišanje Branka Simonoviča, ker je presodilo, da njegovo pričanje ne bi doprineslo k razjasnitvi relevantnega dejanskega stanja, vezanega na sporni tvit obtoženca iz marca leta 2016)."

Sredstva javnega obveščanja - Twitter

"Sodišče ni sledilo navedbi obtoženega, da navedeni zapis ni bil objavljen s sredstvi javnega obveščanja in zato ne more biti podano kaznivo dejanje po drugem odstavku 158. člena KZ-1, ker je Twitter profil zasebni in ne javni medij."

"Iz posnetka njegovega Twitter profila je razvidno, da je imel v času objave spornega tvita kar 39.500 sledilcev, to je oseb, ki so bile registrirane kot osebe, ki so sledile njegovim objavam. Ker je bil torej obtoženčev profil v celoti javen, je njegovo objavo glede zasebnih tožilk lahko prebral vsakdo, ki je imel dostop do spleta, saj ima tudi sicer vsakdo dostop do objav na Twitter profilu obtoženca. Zato se zagovor obtoženca v delu, ko je navajal, da sporni zapis ni bil objavljen v sredstvih javnega obveščanja, temveč na njegovem zasebnem profilu, kjer je odmevnost takšnih zapisov relativno majhna, in da sta zasebni tožilki sami poskrbeli, da se je njegov zapis, katerega je prvotno na njegovem Twitter profilu prebralo le nekaj sto ljudi, tako razširil v medijih, izkaže za povsem neverodostojnega."

Sporni zapis - Kot ženski in kot novinarki

"Sodišče nima razloga za dvom v njune navedbe, da sta bili po objavi spornega tvita zaradi njegove vsebine tarči posmeha, da se je v javnosti o njiju veliko govorilo in da sta se zelo nelagodno počutili tudi zaradi svoje ožje družine. Počutili sta se razžaljeni kot osebi, kot ženski in kot profesionalni novinarki."

"Postavljeni sta bili na tržnico, obtoženi ju je tržil za svoje nizkotne nagibe. Bili sta tarči skečev, parodij, šal."

Janšev zagovor - Spreobrniti odločilna dejstva

"Povsem nesprejemljiv je zagovor obtoženca, da sta zasebni tožilki s tem, ko sta poskrbeli, da je bil inkriminirani zapis razširjen v javnosti, povzročili, da je sam postal predmet obtožb in zgražanja. Po presoji sodišča gre za način zagovora, s katerim poskuša obtoženi spreobrniti odločilna dejstva v tem postopku."

Svoboda izražanja - Zgolj žalitev in zaničevanje

"Uveljavljeno je stališče, da so s svobodo izražanja varovane tudi trditve in mnenja, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo, če so del razprave o vprašanju, ki je v javnem interesu. Tudi politične izjave so tako lahko satirične, ironične in zajedljive. Če pa se izkaže, da avtorju sporočila ni šlo za vplivanje na razpravo v zadevah javnega pomena, temveč zgolj za žalitev in zaničevanje, potem tudi pri satiričnih političnih izjavah protipravnost ni izključena. Skladno s prakso ESČP je torej vsak poseg v svobodo izražanja potrebno presojati v luči primera kot celote in oceniti, ali je bil poseg sorazmeren z zasledovanim legitimnim ciljem in ali so razlogi, ki opravičujejo poseg, upoštevni in zadostni."

Prispevka - Janšev odziv

"Sodišče je torej verjelo zagovoru obtoženca v delu, kjer je pojasnjeval, da je bil sporni tvit z dne 21. 3. 2016 njegov odziv na dvoje prispevkov novinarke Evgenije Carl, in sicer enega, ki je bil objavljen dne 26. 2. 2016, v katerem je novinarka pisala o protestih pred sodiščem v času sojenja v zadevi Patria, in drugega z naslovom Razraščanje sovraštva, v katerem je poročala o članih Facebook skupine Legija smrti, med katerimi naj bi se znašli tudi vidni člani stranke SDS."

Trditve - Žaljivo poročanje?

"Glede obtoženčevih trditev, da sta zasebni tožilki zadnjih 20 let pristransko, žaljivo in neresnično poročali o njem in stranki SDS, sodišče izpostavlja, da po preučitvi člankov, ki jih je obramba vložila spis in so bili na obravnavi prebrani v dokazne namene, ocenjuje, da ni mogoče potrditi navedb obrambe, da gre za pristransko, neprofesionalno, nekorektno poročanje."

Ugotovitev - Zgolj vulgarna karikatura

"Upoštevaje tudi resnost očitka zasebnima tožilkama in dejstvo, da je sporni tvit na povprečnega bralca učinkoval kot samostojna celota, to lahko vodi le v sklep, da ni bila podana prepričljiva in trdna dejanska podlaga za vrednostno sodbo na račun obeh zasebnih tožilk. Ko je tako, je tisto, kar ostane, zgolj vulgarna karikatura, izrečena z izključnim namenom osramotiti in očrniti tistega, ki ga zadeva. Uporaba komunikacijskega kanala Twitter nikomur, tudi ne vplivnemu opozicijskemu voditelju, ne podeljuje neomejenega upravičenja za sporočanje po spletu, niti ne more biti izgovor za afektivno in seveda še manj za premišljeno ravnanje.

"Obtoženi je z navedbami v spornem tvitu zasebnima tožilkama odrekel odlike, ki so bit novinarskega dela - neodvisnost, nepristranskost in verodostojnost -, ob tem pa na področju poklicnega udejstvovanja brezobzirno besedno napadel predvsem obe tožnici osebno in ju razvrednotil kot novinarki."

Sklepno - Zmerjaška, sramotilna kritika

"Sodišče sklepno zaključuje, da sicer sledi zagovoru obdolženca, da je sporni zapis na svojem Twitter profilu zapisal kot odziv na navedena dva prispevka novinarke Evgenije Carl, vendar pa le tega ni mogoče sprejeti kot zapisa, ki je pomenil zgolj varstvo politične dejavnosti oziroma obrambo pravic članov stranke SDS."

"Vendar je potrebno opozoriti, da v okvir varstva upravičenih interesov ne sodijo žaljive izjave, pri katerih se izkaže, kot se je v obravnavnem primeru, da gre za čisto zmerjaško, sramotilno kritiko brez kakršne koli objektivnosti. Iz spornega tvita jasno izhaja, da je namesto ukvarjanja s stvarjo v ospredju golo sramotenje zasebnih tožilk, napad na njuno človekovo dostojanstvo. Na tej podlagi je prišlo do oškodovanja časti obeh zasebnih tožilk v njenem jedru in se mora zato svoboda izražanja obtoženca umakniti v ozadje."

"Iz vsebine tvita izhaja diskvalifikacija, diskreditacija, sramotitev, zaničevanje obeh zasebnih tožilk kot oseb, kot žensk in profesionalnih novinark. Za sklep, da je bila izjava podana z namenom zaničevanja, je torej po presoji sodišča ključna ugotovitev, da se taka izjava ne nanaša več na predmet javne razprave, pač pa je v ospredju žalitev oziroma blatenje prizadete osebe."

"Njegov namen v obravnavanem zapisu je bil ne le kritizirati njuno novinarsko delo, temveč ga oblatiti na najbolj zavržen način, z uporabo izredno grobih izrazov, povzetih v sporni tvit, in zasebni tožilki s tem v javnosti ponižati tako poklicno kot na osebnem nivoju."

"Obtoženi se je brez dvoma zavedal, da so njegove izjave o obeh zasebnih tožilkah objektivno žaljive in da bo z njimi prizadel čast in dobro ime obeh, to pa je tudi hotel storiti, saj je tvit z žaljivo vsebino objavil na svetovnem spletu. Ravnal je z direktnim naklepom in namenom zaničevanja."

Olajševalne in oteževalne okoliščine - Na tako zavržen način

"Kot olajševalne okoliščine je upoštevalo, da obtoženi doslej še ni bil pravnomočno obsojen pred sodiščem ali kaznovan pred sodnikom za prekrške. Upoštevalo je tudi, da skrbi za dva mladoletna otroka. Kot pomembno obteževalno okoliščino pa je na drugi strani upoštevalo, da je obtoženi storil obe kaznivi dejanji kot dolgoletni politik, ki je opravljal pomembne politične in državniške funkcije, saj je vrsto let poslanec, bil pa je tudi predsednik vlade in opravljal funkcijo v instituciji Evropske unije. Glede na takšen položaj je neprimerno, celo skrb vzbujajoče, da se obtoženi, kot razgledan človek, ki je vešč govorec, izraža do novinarjev in njihovega dela na tako zavržen način."