Novi predsednik vlade Janez Janša je odigral simultanko s slovenskim represivno-varnostnim sistemom in od prevzema oblasti v noči s petka na soboto do včeraj zamenjal vse ključne ljudi v sistemu. Včeraj je še padel direktor Sove Rajko Kozmelj. Po tem, ko je nova vlada izključila direktorja Sove iz širše sestave Sveta za nacionalno varnost (SNAV), kar je bila očitna nezaupnica Kozmelju in pritisk, da odstopi, je Kozmelj, medtem ko je potekala seja SNAV, sporočil, da odstopa z direktorskega mesta agencije. Kot so zapisali v Sovi, je direktor agencije očitno "osebno nezaželen člen v sistemu nacionalne varnosti pod novo vlado, kar negativno vpliva na odnos nove vlade z agencijo, kar pa je po njegovi oceni nedopustno". In še: Kozmelj želi dati novi vladi možnost, da imenuje na mesto direktorja Sove nekoga, ki bo užival njeno zaupanje in s tem omogočil nujno potrebno nemoteno sodelovanje med agencijo in vlado.
Obveščevalci in virus
Kozmelj že od nastopa nove vlade ni prejel nobenih navodil oziroma usmeritev za delo agencije predsednika vlade Janeza Janše ali njegovega svetovalca za nacionalno varnost Žana Mahniča, kar si pri Sovi, tako so zapisali v sporočilu ob odstopu direktorja, razlagajo kot znak osebnega nezaupanja. Nevključitev Sove v SNAV si nekateri varnostni strokovnjaki razlagajo kot bolečo politično zaušnico varnostno-obveščevalni agenciji nasploh in napoved njenega temeljitega prestrukturiranja.
Kako se je Janša odzval na Kozmeljev odstop? Po seji SNAV je pojasnil, da šefa Sove niso vabili, ker niso razpravljali o tem, da bi bila Slovenija ogrožena od zunanjega sovražnika oziroma tujih obveščevalnih služb kake tuje države: "Dvomim, da imajo obveščevalne službe kakšno veliko vlogo pri boju z virusom. Je pa dodal, da so od Sove v zvezi s tem že dobili neko poročilo."
Spomnimo: Janša je že oktobra lani na protestnem shodu Rešimo Slovenijo v Ljubljani zahteval odstop Kozmelja. Trenja med njima se vlečejo že vse od izbruha afere Lepa Nataša, v kateri je SDS Kozmelju očital, da ščiti klientelistično in politično sporno zaposlovanje v Sovi. "Lepa Nataša" je bila znanka bivšega predsednika vlade Marjana Šarca, ki je dobila zaposlitev v Sovi, a Šarec je zanikal, da bi posredoval pri njeni zaposlitvi.
Kdo bo nasledil Kozmelja in kdaj bo imenovan, za zdaj še ni znano, z imeni pa tudi niso seznanjeni koalicijski partnerji, pred katerimi Janša skrbno skriva imena za ključne funkcije v represivno-varnostnem sistemu. Tako je bilo za večino koalicijskih partnerjev, ki obljubljalo demokratičen nadzor in omejevanje SDS pri kadrovanju, veliko presenečenje, ko je v vladno palačo v spremstvu Janše vkorakal poslanec SDS Žan Mahnič, ki je postal državni sekretar za varnost.
Kakšen vpliv ima Gorenak
Vlada je na ustanovni seji tudi sklenila, da bosta poleg predsednika republike, predsednika vlade, predsednika državnega zbora zunanjega, notranjega in obrambnega ministra varovana tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, oba sicer podpredsednika vlade. To v praksi po mnenju nekaterih lahko pomeni, da bo imel predsednik vlade Janša vsak trenutek na voljo informacijo, kje in s kom sta predsednik SMC in predsednica Desusa.
Janša je v svoj kabinet pripeljal tudi upokojenega poslanca in notranjega ministra Vinka Gorenaka za državnega sekretarja, ki bo formalno pristojen za odnose med vlado in državnim zborom. Tudi to je nekatere sogovornike iz koalicije nekoliko presenetilo, čeprav Gorenak velja za enega od zanesljivih Janševih lojalistov. Gorenak je bil po naših informacijah glavni kadrovik pri rekrutiranju Andreja Rupnika na čelu Sove v prvi Janševi vladi. Zdaj, v času koronavirusa, se je Rupnik vrnil kot sekretar ad hoc vzpostavljenega Kriznega štaba Republike Slovenije, ki je podrejen le Janši, nadrejen pa uradnemu govorcu Jelku Kacinu.
Da bo na prvi seji vlade odstavljena generalna direktorica Policije Tatjana Bobnar, se je nakazovalo iz ostrih konfliktov med njo in SDS v zadnjem obdobju. Na njeno mesto je kot vršilec dolžnosti prišel Anton Travner iz Ženevskega centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF). In tudi tukaj naj bi bil glavna kadrovska povezava Vinko Gorenak. Kot smo poročali, je bil Travner vpleten v afero, v kateri naj bi bil oškodovan državni proračun. Mimogrede, iz DCAF prihaja tudi Rupnik, tam je deloval Kozmelj.
Vrnitev brigadirja Škerbinca
Če je marsikatera zahodna država z daljšo demokratično tradicijo zavidala Sloveniji, da ima na čelu policije in vojske dve ženski, so s prihodom tretje Janševe vlade vajeti spet prevzeli preverjeni moški kadri. Razrešeno načelnico generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc je začasno zamenjal njen namestnik, brigadir Robert Glavaš. Novi obrambni minister Matej Tonin iz Nove Slovenije pa je v ponedeljek na mesto poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske znova postavil brigadirja Miho Škerbinca. Poslanska skupina SDS je v državni zbor vložila interpelacijo, v kateri so bivšemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu očitali nezakonito Škerbinčevo razrešitev. Za direktorja Obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo pa je bil imenovan Andrej Osolnik, akter iz afere Depala vas.
Zaupanje je dobro, nadzor je še boljši
Dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec: "Bolj kot kadrovanje v represivnem delu državne administracije skrbi trenutna opozicija, saj je vsak politični sistem utemeljen na sistemu delitve moči in nadzora. Torej je od opozicije odvisno, kako uspešno nadzira delovanje vsake aktualne vlade pri njenem izvajanju politik tudi skozi represivni del. Tu ni videti ne poenotenega pogleda ne medsebojnega sodelovanja. Namesto z oblikovanjem učinkovitega nadzora se zdi, da se zapletajo v notranja nesoglasja, medsebojna obračunavanja ali pa jih preprosto ni. Takšne razmere znajo biti izjemno slabe z vidika delovanja države, saj se s tem odpira vladi možnost delovanja praktično brez političnega nadzora opozicije. Hkrati se odpira tudi vprašanje dejanske moči koalicijskih partnerjev, ki so prišli v vlado z velikim nahrbtnikom težav, kar jih ohranja v podrejenem položaju v relaciji do SDS. Kadrovanje sicer še ne pomeni nujnosti takojšnje zlorabe represivnih sistemov, a vsi poznamo pregovor: zaupanje je dobro, nadzor je še boljši."
Na zaupanje predsednika vlade
Dr. Branko Lobnikar, varnostni strokovnjak: "V kabinet predsednik vlade po navadi imenuje ljudi, ki jim zaupa, da lahko preko njih izvaja politiko vlade in tudi ne nazadnje svojo osebno politiko. Imenovanje Žana Mahniča za sekretarja za nacionalno varnost je osebna odločitev predsednika vlade. Tako kot sem imel pomisleke pri imenovanju Damirja Črnčeca, jih imam danes tudi pri imenovanju Mahniča, še posebno zaradi njegovih izjav tako do bivše generalne direktorice policije kot tudi pri njegovem delovanju v okviru Knovsa. Je pa delovno področje svetovalca za nacionalno varnost z vidika zagotavljanja delovanja sistema nacionalne varnosti izjemno pomembno in na teh mestih bi človek pričakoval zelo kompetentne posameznike. Razlogov za zamenjavo generalne direktorice policije ni bilo, jo je pa zamenjal kompetenten posameznik."
