"Težava v Sloveniji je, da se odstrel še vedno sprejema kot prvi ukrep ne pa kot zadnji, kar zahteva tudi pravo EU," je opozorila Jagoda Tkalec ob zaključku shoda. Tega so pripravili v civilni iniciativi, ki povezuje različne organizacije in društva. Ob koncu je več deset aktivistk in zagovornikov živali pred parlamentom opozorilo, da niso pripravljeni pristati na pobijanje živali, ki so še vedno na seznamu zavarovanih živalskih vrst in so bile do pred kratkim tudi ogrožene. "Slovenski parlamentarci kljub možnosti in predlogu poslanske skupine Levice niso sprejeli dodatnih zavarovalnih ukrepov. Prav s temi bi se lahko zmanjšalo možnosti, da se denimo medvedi približajo zaselkom," je študentka politologije in obramboslovja opisala medvedo-varne kompostnike in zabojnike za smeti, ki so jih razvili na ljubljanski biotehniški fakulteti. Dobro poznani in tudi sofinancirani od ministrstva za kmetijstvo, ki ga vodi Aleksandra Pivec, so ukrepi za zaščito rejnih živali pred napadi volkov - od visoke električne ograje, ki je primerno vzdrževana, do pastirskih psov in rednega umikanja rejnih živali s pašnikov.
Nevenka Lukić Rojšek je pred tem opozorila na večletne strokovno napačne in neusklajene politične odločitve, ko se je denimo vzpodbujalo pašo na območjih, kjer je prisotnost zveri večja. "Vemo, da se španskim kmetom v celoti financira zagotovitev odvračalnih in zaščitnih ukrepov, medtem ko je v Sloveniji odstotek sofinanciranja nižji," je opisala slabo zastopanje slovenskih interesov in neprimerno pogajanje odgovornih državnih uradnikov, ko so na ravni EU tekla pogajanja o habitatni direktivi.
A junijska odločitev vlade Marjana Šarca, da sprejme interventni zakon o odstrelu zveri, je vse bolj očitno protipravna. To potrjuje tudi četrtkova sodba sodišča EU v primeru Finske, so opozorili člani civilne iniciative za sobivanje. "Obstajajo stroga merila varovanja in sodišče EU ni pristalo na nobena odstopanja od habitatne direktive, ne glede na argumente finskih oblasti," je dejala Nevenka Lukić Rojšek, da je o tem slovensko vlado po njihovih informacijah že obvestilo tudi predstavništvo EU v Sloveniji. V civilni iniciativi so se odločili zaradi kršitev habitatne direktive vložiti pritožbo zoper slovenske oblasti na komisijo EU.
Odstrel le, ko ni drugih rešitev
Sodišče EU je v novi sodbi določilo pet pogojev, ki izhajajo iz habitatne direktive EU, glede sprejema odločb, ki "uvajajo odstopanja od prepovedi namernega ubijanja volkov". Prvi pogoj je, da so cilji takšne odločbe o povečanem odstrelu "jasno in natančno utemeljeni" ter obstajajo "nesporni znanstveni podatki", da je večji odstrel primeren način za dosego ciljev. Drugi pogoj zahteva, da zasledovanih ciljev "ni mogoče doseči z drugo zadovoljivo rešitvijo" in ovira niso le težave pri izvajanju nadzora. Kot tretje morajo članice EU zagotoviti, da se z odločbo o povečanem odstrelu "ne bo škodilo vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij na njihovem naravnem območju razširjenosti". Pri oceni tega morajo upoštevati ozemlje države ali biogeografske regije, ki se lahko razteza tudi čez več držav. Zadnji pogoj je, da države spoštujejo vse določne pogoje direktive glede "selektivnosti in omejenosti odvzemov omejenega in določenega števila" zveri pod nadzorovanimi pogoji, ki upoštevajo raven in stanje ohranjenosti populacije ter njene biološke značilnosti.
