Če bi tole pretoplo vreme primerjali s poletnimi temperaturami, bi moralo biti res vroče. Upam, da nam ne gori pod nogami. Je bil pa skorajda stalnica vremena v preteklih dneh zahodni jugozahodni veter. Naš pokojni humorist in karikaturist Božo Kos je rekel, da je veter zrak, ki se mu mudi. Škoda, ker gospod Kos ni bil meteorolog, verjetno bi od njega dobili še marsikateri zabaven in hudomušen meteorološki izraz. A ostanimo pri vetru. Nekateri ga ne marajo. Sicer ne vem, zakaj. Že res, da povečuje občutek mraza, nosi prah v oči, prenaša cvetni prah, ki nadleguje alergike, a tudi preprečuje zastajanje zraka po kotlinah in s tem nabiranje onesnaževal, poleti blaži vročino in še kaj bi se našlo, če bi bili natančni in dosledni. Veter je tako vzrok kot posledica. V naravi vsako neravnovesje teži k temu, da bi se vzpostavilo ravnovesno stanje. Pri zraku sta dva glavna vzroka neravnovesja: razlika v temperaturi in v zračnem tlaku. V obeh primerih delujejo na zrak sile, ki povzročijo gibanje zraka – veter.
Sila, ki nastane zaradi različnega tlaka, je precej močnejša od tiste, ki nastane zaradi različne temperature ali gostote. Zato se tudi zrak v prvem primeru hitreje pospešuje in vetrovi so lahko močnejši kot v drugem primeru. Lahko pa nastane tudi kombinacija obeh vzrokov. Pri nas je tak pojav lahko pri burji. Načeloma piha burja zaradi tega, ker se nad celino krepi anticiklon, nad morjem pa ostaja žep nižjega zračnega tlaka. A hkrati je zrak, ki se giblje iznad celine proti morju, tudi hladnejši in "pljuska" čez grebene notranjskih in severnoprimorskih hribov ter se še dodatno pospešuje, ko pada po pobočjih v nižje nadmorske višine. Močne burje so pogosto kombinacija termičnega in tlačnega vzroka. Če piha burja predvsem zaradi zlivanja hladnega zraka čez hribovite grebene na primorsko stran, je burja šibkejša. V do sedaj navedenih primerih je veter posledica različnih vzrokov.
Je pa veter lahko tudi razlog za različne vremenske pojavov ali pa jih preprečuje. Vlažni veter lahko na privetrnih straneh povzroči nastanek oblačnosti po grebenih in vrhovih hribov, lahko je tudi vzrok padavin v takih situacijah. Na zavetrnih straneh hribov (na tistih, od katerih piha stran od hriba) pa se lahko pojavi fena ali vsaj do sušenja zraka – ker se zrak pri spuščanju na drugo stran segreva, se mu zmanjša relativna vlaga, še posebno pa v primerih, ko zrak ob morebitnih padavinah izgubi nekaj vlage. Pri tem seveda odločilno vlogo odigra tudi oblika površja, relief. Nekaterih vremenskih pojavov ob enakem vetru ne bi bilo, če bi bila tla ravna. Vremenske značilnosti Slovenije bi bile precej drugačne ali vsaj drugače razporejene, če bi bili hribi bolj v vzhodnem delu, na zahodu, ob prehodu iz morja na kopno pa ravnina.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
