Pozimi je vreme skoraj najlepše takrat, ko imamo temperaturni obrat. Samo vprašanje, kje. Po nižinah zagotovo ne, je pa takrat res lepo v hribih in lahko tudi na Primorskem.
Zakaj sploh temperaturni obrat? Običajno temperatura z višino pada, čeprav je hladnejši zrak težji od toplejšega in bi torej takole na prvo žogo upravičeno pričakovali, da bi se topli zrak dvignil, hladnejši pa zapolnil najnižja območja površja, doline in kotline. A ni tako preprosto. Če se zrak dviga, se ohlaja, in ravno zato nastane tak temperaturni gradient z višino – namreč višje ko gremo, nižja je temperatura. Dokler je sonce dovolj močno, da segreva zrak pri tleh, se zrak ves čas dviga, meša in le ponoči, če ni vetra, se lahko nabere plitva plast ohlajenega zraka pri tleh. Ja, tudi poleti so "jezerca" hladnega zraka zjutraj, a se potem po sončnem vzhodu hitro razkrojijo, ker se zrak segreje.
Pozimi pa so noči dolge, zrak se ob jasnih nočeh lahko v miru ohlaja dvanajst ur in več. Tako se ga lahko nabere kar precej po kotlinah, in ker je težak, obleži na dnu. Morda si to najlažje pojasnite z analogijo z vodo, ki predstavlja hladni zrak. Sonce je šibko in te velike prostornine jezer hladnega zraka ne zmore pregreti toliko, da bi se ta zrak lahko začel dvigati in mešati. Tako dobimo situacijo, ko je temperatura zraka pri tleh nižja kot v višjih legah. Ker je hladni zrak težak, nad njim pa je toplejši, ki je tudi lažji, je taka razporeditev zračnih plasti stabilna in lahko vztraja več dni, če ni kakšnega vremenskega procesa, ki bi to stanje spremenil.
Temperaturni obrat se razkroji, če začne v višinah dotekati hladnejši zrak in pri tem dovolj močan veter spiha jezera hladnega zraka iz kotlin. Pri tem se v kotlinah dostikrat segreje, čeprav pride k nam hladnejša zračna masa, kot je bila pred tem, a jezera hladnega zraka so običajno še hladnejša. Ob takem vremenu je običajno po nižinah tudi megla, ki še dodatno pripomore k temu, da sonce ne more greti zraka po kotlinah. Je pa včasih plast megle res plitva in zadostuje že, da se povzpnemo na bližnji hrib, kdaj drugič pa moramo precej višje.
V hladni zrak, ki je ujet pod temperaturnim obratom, se nabirajo dimni plini od ogrevanja in prometa, ta zrak se ne meša z višje ležečimi toplejšimi plastmi. Če tako stanje traja več dni, si lahko predstavljate, kako naraščajo koncentracije onesnaževal iz dneva v dan. Praviloma se dimni plini nabirajo višje, tik pod inverzno plastjo. Kadar je torej megla debela, so najvišje koncentracije onesnaževal malo višje, na pobočjih okoliških hribov, ne pri tleh. Kadar pa je megla plitva, kot je bilo v torek in sredo, pa se ista količina izpustov iz dimnikov in izpušnih cevi avtomobilov razporedi, razredči v mnogo manjšo prostornino in tako lahko dobimo res visoke koncentracije škodljivih snovi v zraku.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
