Naročnine
Vecer.com
Novice Štajerc Moj uspeh Kvadrati Pentlje upanja Počitnice Tiskana Izdaja Osmrtnice

zadnje objavljene

pogledi

 več

mnenje

 več

Jalova pogajanja o povprečnini

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
12.09.2016 19:54
Poleg tega sta nevralgični točki letošnjih občinsko- vladnih razmerij še poskus uvedbe odpoklica župana in strategija lokalne samouprave
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Kljub nekoliko zvišani vladni ponudbi predstavniki občin in vlade včeraj niso uspeli doseči dogovora o višini povprečnine - znesku, ki ga občine dobijo na občana za izvajanje obveznih nalog za prihodnji dve leti. Vprašanje je, ali ga sploh bodo do konca oktobra, ko bi vlada rada zaprla proračuna za prihodnji dve leti, saj jim tudi lani ni uspelo najti skupnega jezika. Vlada namreč ponuja 529 evrov za leto 2017 in 536 evrov za leto 2018, medtem ko občine kot minimum za prihodnje leto postavljajo 536 evrov ob opozorilih, da jim tudi ob takšnem znesku ne bo uspelo v celoti pokriti obveznih nalog, pa še nove finančne obveznosti jih bodo doletele.
Ponovno naj bi se sestali prihodnji teden, a dogovor o višini povprečnine ni edina občutljiva tema med občinami in državo to jesen. Že predvidoma 5. oktobra bo parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo obravnaval novelo zakona o lokalni samoupravi. S to želi širša koalicija - pod predlog se nista podpisali le opozicijski SDS in NSi - občanom, ki bi bili nezadovoljni z delom župana, omogočiti, da ga ob ustrezni podpori občinskih volivcev razrešijo, in to najprej eno leto po začetku mandata in najkasneje eno leto pred koncem. Seveda župani tovrstnemu predlogu nasprotujejo; poleg prepričanja, da bodo tako le žrtve izsiljevanj in dnevnopolitičnih obračunavanj, poudarjajo, da so pripravljeni na uvedbo tovrstnega instituta le, če bo enako veljajo tudi za druge voljene politike; denimo poslance. A pravniki so tukaj jasni, zaradi proporcionalnega sistema, pri katerem volivec, ko odda svoj glas za nekega kandidata, dejansko ne ve, ali bo prav on izvoljen ali kdo drug iz iste strankarske liste. Zato bi bilo treba za kaj takega spremeniti tako ustavo kot volilni sistem. Predlog ima za zdaj podporo koalicije in bo, če ne bo večjih presenečenj, tudi potrjen.
Župane pa žuli tudi predlog strategije razvoja lokalne samouprave do leta 2020, do katere naj bi se vlada predvidoma opredelila v prihodnjih tednih. Da gre za nabor želja brez jasno začrtanih ciljev, so župani državi dali jasno vedeti že februarja na posvetu, ki je potekal pod pokroviteljstvom predsednika republike

Boruta Pahorja

. Takrat so poudarili, da mora strategija temeljiti na finančni avtonomiji občin in uvedbi pokrajin. A tudi v zadnji dopolnjeni verziji strategije konkretnih receptov za dosego tega ni najti. Da sta cilj finančna avtonomija in stabilnost financiranja v dokumentu sicer piše, nikjer pa ni najti, kako to doseči. O pokrajinah pa, "te bodo ustanovljene, ko bo za to politični konsenz", do takrat pa naj se občine intenzivno povezujejo na regionalni ravni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

sponzorirana vsebina
Večer.
  • Večer mediji d.o.o.
  • Gosposka ulica 8, 2000 Maribor
  • Vse pravice pridržane
  • Nadzorni organ AKOS