Airbus A300 z registrsko oznako T7-ASK, ki je včeraj zasilno pristal na brniškem letališču, je pred pristankom dobre pol ure krožil nad Litijo, v tem času pa je pilot skušal zmanjšati težo letala na največjo dovoljeno težo za pristanek. Ali je pri tem pred pristankom odvrgel gorivo, nam sogovorniki pri Fraportu Slovenija in Kontroli zračnega prometa Slovenije niso mogli potrditi, saj kot pravijo, te informacije nimajo. "Morali bi govoriti s pilotom," je povedal direktor kontrole Srečko Janša. 

Letalo je iz Frankfurta za Tel Aviv v Izraelu vzletelo z uro in pol zamude - načrtovan je bil odhod ob 8.30, a se je let LY822 začel šele ob 9.53 - vendar ni to nič neobičajnega in podatek nikakor ne nakazuje, da bi bilo že takrat z avionom karkoli narobe. Na velikih, prometnih vozliščih, kakršno je frankfurtsko letališče, se pogosto dogaja, da morajo sploh tovorna letala čakati na prosti termin za vzlet, lahko se je tudi kaj zataknilo pri natovarjanju. Je pa zanimiv podatek, da je bilo isto letalo na enaki poti že dan prej preusmerjeno in je namesto v Tel Avivu pristalo v Amanu v Jordaniji. 

Letalo krožilo na nizki višini

Kot smo že poročali, je Kontrola zračnega prometa Slovenije ob 10.40, ko je priletelo v slovenski zračni prostor, tovorno letalo sprejela, o tem, da ima letalo tehnične težave, pa so jih obvestili iz avstrijske kontrole zračnega prometa. Po analizi poleta, ki si jo je mogoče ogledati na spletni strani Flightradar24.com, je A300 nad Litijo pričel krožiti ob 10:57 na višini 7900 čevljev oziroma 2400 metrov, da bi porabil čim več goriva. Pilot je naredil sedem krogov, se ob 11:33 pričel spuščati in ob 11:45 varno pristal na ljubljanskem letališču. Krožil je torej 35 minut in v tem času skušal porabiti toliko goriva, da je lahko varno pristal. 

Letalo mora pred zasilnim pristankom zmanjšati težo, saj bi se lahko pretežko letalo pri pristanku poškodovalo. Letala praviloma ne pristajajo s polnimi rezervoarji. Večina jih s polnimi rezervoarji sploh ne vzleti. Pri načrtovanju leta namreč izračunajo natančno količino goriva, ki ga letalo potrebuje do ciljne destinacije, upoštevajoč morebitne preusmeritve, in ustrezno napolnijo rezervoarje. Letalo tako do ciljnega letališča porabi zadostno količino goriva, da lahko varno pristane. Če se pojavijo tehnične težave ali pa bi potniško letalo zaradi hujših zdravstvenih težav katerega izmed potnikov moralo predčasno zasilno pristati, pa se lahko pojavi potreba odvreči gorivo. A do tega po besedah strokovnjakov pride v zelo redkih primerih. 

Izpust iz šob na krilih letala

Proceduro za izpust goriva določajo posamezne letalske družbe, praviloma velja, če je to mogoče in varnost ni ogrožena, da piloti to storijo na zadostni višini in nad neposeljenim območjem. Kot smo izvedeli, v primeru, da pilot odvrže gorivo višje od 6000 metrov, se kerozin "razprši" in kapljice ne dosežejo tal v obliki, da bi jih občutili, ampak kerozin izhlapi v ozračju. Ob tem je treba omeniti, da sistema za izpust goriva, ki je sposoben izvreči več tisoč litrov goriva v minuti, nimajo vsa letala, zgolj večja, širokotrupna, kot je bilo to nad Brnikom. Izpust goriva poteka skozi šobe na krilih letala, večinoma naj bi bilo mogoče zahtevano najvišjo težo za pristanek doseči v petnajstih minutah ali manj. 

Pogosteje kot za odvrženje goriva se piloti odločajo za kroženje na nizki višini. Namenoma ustvarijo več upora, saj se tako poveča potrošnja goriva. Pomemben je tudi podatek, da so proizvajalci letal sistem za izpust goriva opremili z varnostnim mehanizmom, ki preprečuje, da bi pilot odvrgel preveč goriva ali celo vse, kar je v rezervoarju. 

Ameriška zvezna uprava za letalstvo določa, da mora letalo, v katerem se pilot odloči odvreči gorivo, leteti vsaj 2000 čevljev (600 metrov) nad najvišjo oviro na tleh, biti mora vsaj 5 milj (8 kilometrov) oddaljeno od kateregakoli drugega letala in ne sme leteti nad poseljenimi območji ali nad vodo, če je to mogoče. 

Ko smo iskali podatek, kako pogosto se piloti odločijo odvreči gorivo, smo naleteli na informacijo, da gre za izredno redke primere, tudi zato, ker postopek za letalske družbe pomeni velik strošek. Businessinsider.com je poročal, da je letalska družba British Airways leta 1999 objavila oceno, da je zgolj 0,01 odstotka goriva, ki so ga takrat porabili letalski prevozniki, bilo izvrženega. 

Poškropljeni otroci

Občasno pa se zgodi, da mora pilot odvreči gorivo nad gosto poseljenim območjem, kot je bil to primer potniškega letala družbe Delta januarja 2020. Po poročanju CNN je takoj po vzletu na potniškem letalu prišlo do okvare motorja, zato je pilot moral hitro pristati, pred tem pa nujno zmanjšati težo letala. Kerozin je zaradi izpusta na tako nizki višini dosegel tla in je bilo z njim poškropljenih okoli 60 ljudi, predvsem otrok, ki so nato poročali, da so čutili "dežne kaplje", vendar pa da na nebu ni bilo oblakov, nekatere je zaradi kerozina srbela koža, en otrok je dejal, da ga pečejo oči. Vendar resnih poškodb ni utrpel nihče.