Iz vrst delodajalcev in zavarovalnega združenja opozorila o škodljivosti ukinitve dopolnilnega zavarovanja

V sredo bodo poslanci opravili tretje branje in glasovanje o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je vložila Levica, nato pa ga je koalicija bistveno preoblikovala. Predlagali so obvezni pavšalni prispevek v višini 29 evrov, ki ga v LMŠ z dopolnilom želijo zvišati na 32 evrov.
V zavarovalnem združenju so ocenili, da ukinitev dopolnilnega zavarovanja ne bo povečala obsega zdravstvenih storitev in ne bo skrajšala čakalnih dob. Opozorili so tudi, da bodo prilivi zdravstvene blagajne še bolj občutljivi na gospodarsko aktivnost.
Ob tem so poudarili, da zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, poleg Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nadzorujejo izdatke in cene zdravstvenih storitev ter tako preprečujejo korupcijo. Ukinitev bi pa ta nadzorni mehanizem odpravila in povečala tveganje za korupcijo, so prepričani.
Opozorili so tudi, da bi ukinitev vzpostavila motiv za zdravstveno manj tvegane zavarovance, da v drugi polovici leta 2020 prenehajo plačevati premije dopolnilnega zavarovanja. Po njihovih izračunih bi v tem obdobju lahko prišlo do izpada prihodkov v zdravstveni sistem med 100 in 200 milijonov evrov, so zapisali v pismu vsem poslancem.
Po navedbah združenja ministrstvo za zdravje predvideva 1,6 milijona plačnikov pavšalnega prispevka, kar je 130.000 več, kot je trenutno plačnikov dopolnilnega zavarovanja, "ne pojasnijo pa, kdo naj bi ti dodatni plačniki bili". "Brez teh plačnikov, ki naj bi prispevali 50 milijonov evrov na leto, bi bila blagajna ZZZS ob trenutno predlagani višini obveznega pavšalnega prispevka 32 evrov finančno nevzdržna. V prihodnosti bo tako pavšalni prispevek nedvomno treba povišati," so zapisali.
Na finančno nevzdržnost predloga so poslance v skupnem stališču opozorili tudi v gospodarski, trgovinski in obrtno-podjetniški zbornici, v združenjih delodajalcev obrti in podjetnikov ter v združenju delodajalcev.
"Skrbi nas, da bomo jutri zavarovanci iz žepov plačevali več za enak obseg storitev. V novelo bi moralo biti vključeno zakonsko zagotovilo, da bo nastali primanjkljaj vsakokrat pokril proračun, brez dodatnih obremenitev tako za zavarovance kot za podjetja," so zapisali. V nasprotnem primeru bi spremembe vzpodbudile ambicije politike tako po dvigu prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje kot po nekontroliranem dvigovanju višine obveznega pavšalnega prispevka.
Kot so zapisali, je izvedba novele "ne le vprašljiva in tvegana, ampak bo verjetno še dodatna ovira prepotrebnim sistemskim spremembam na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja".
Poleg tega po njihovem mnenju "specifična in zelo drugačna narava" pavšalnega prispevka predstavlja dodatno finančno in kadrovsko breme. Po njihovih navedbah prinaša številne administrativne ovire za izplačevalce dohodkov, ki pa jih predlagatelj ni niti predvidel niti finančno ovrednotil.
Podpore noveli predvsem po ponedeljkovem odstopu premierja Marjana Šarca še ni mogoče napovedati z gotovostjo. V zadnjih dneh so ob opozorilih ključnih zdravstvenih deležnikov odmevala še različna stališča ministrov LMŠ. Finančni minister Andrej Bertoncelj in minister za zdravje Aleš Šabeder si namreč nista bila enotna glede proračunske varovalke v primeru primanjkljaja v zdravstveni blagajni.