Po burnem negativnem odzivu iz Šaleške doline in predstavnikov sindikata Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) ter Premogovnika Velenje (PV) na interventni zakon o TEŠ, po katerem bi se termoelektrarna uradno prekvalificirala v toplarno, denar za njeno delovanje pa bi pet let zagotavljala država, se je odzval tudi sindikat Dravskih elektrarn Maribor (Sindikat DEM). Včeraj so v svojem odprtem pismu sicer bolj neodločno zapisali, da so naklonjeni zakonu, saj jim je povsem jasno, da bodo v primeru nesprejetja zaposleni v DEM nosili breme šaleške energetike. "Utemeljeno nas skrbi, da bo situacija, ki smo ji priča, vodila do strogih varčevalnih ukrepov v naši družbi; ustavitev že začetih in novih razvojnih projektov, ki so ključni za prihodnost slovenske energetike, in omejitev nujno potrebnih vlaganj v zanesljivost proizvodnje, s čimer bi lahko ogrozili varnost in stabilnost proizvodnje električne energije v Sloveniji. Omenjeni varčevalni ukrepi na področju vlaganja v razvoj, tehnologijo, infrastrukturo in kadre bi lahko povzročili stagnacijo, ki bi v končni fazi neizogibno vplivala tudi na standard delavcev in ogrozila delovno okolje, ki smo ga zgradili skozi leta," so zapisali. Dodali so še, da razumejo svoje kolege v TEŠ in PV. In da podpirajo njihova prizadevanja.
Podpora kolegom ni podpora zakonu
Prav to pa je bilo v javnosti narobe razumljeno, čeprav so dodali pomemben stavek, da sami ne morejo biti tisti, "ki bomo nosili breme reševanja težav, za katere nismo odgovorni in na katere nismo imeli vpliva. Naša odgovornost je, da zaščitimo poslovanje in razvoj družbe DEM in poskrbimo za dolgoročno varnost naših delovnih mest. V imenu zaposlenih družbe DEM zato poslovodstvu družbe, poslovodstvu skupine HSE, pristojnemu ministrstvu in vladi sporočamo, da ne bomo podprli nobenih odločitev, ki bi lahko ogrozile našo družbo, poslovanje, razvoj in posledično socialne pravice in standard delavcev". To z drugimi besedami pomeni, da zakon, ki zagotavlja, da DEM ne bo več sofinanciral poslovanja v Šaleški dolini, podpirajo, kar so zapisali z besedami, da "sprejemu interventnega zakona v sindikatu DEM ne nasprotujemo, saj menimo, da je, ko bo ustrezno usklajen, nujno potreben za razrešitev nastale situacije v termodiviziji skupine HSE". Zelo jasno so pa dodali naslednje: "Ostro pa nasprotujemo idejam, ki prihajajo iz kroga nasprotnikov zakona, ki predlagajo ukinitev avtonomije odvisnih družb skupine HSE – torej ukinitev samostojnosti Dravskih elektrarn Maribor. To bi pomenilo začetek konca Dravskih elektrarn, kot jih poznamo danes. S strogimi in neživljenjskimi varčevalnimi ukrepi bi bil zaustavljen investicijski cikel, ogroženi obratovanje in zanesljivost proizvodnje električne energije ter razvoj družbe, in posledično bi to vodilo v izgubo socialne varnosti zaposlenih in ukinjanje delovnih mest v DEM-u."
Še odziv vodstva DEM
Na sindikalno odprto pismo se je odzval tudi generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor Damjan Seme, ki podpira stališča sindikata. "Kot generalni direktor DEM želim poudariti, da nasprotovanje predlaganemu interventnemu zakonu, vključno z idejami o ukinjanju in združevanju odvisnih družb skupine HSE, ki prihajajo iz krogov nasprotnikov zakona, ne pride v poštev. Nasprotovanje oziroma nesprejem zakona ogroža varnost in zanesljivost proizvodnje električne energije, s strogimi varčevalnimi ukrepi pa bi to pomenilo zaustavitev investicijskega cikla, ki smo ga v družbi DEM in skupini HSE začeli v zadnjih dveh letih in je ključen za slovensko energetiko," je opozoril Seme.
Šoštanj: Podpirajo zakon, če je to najboljša rešitev
Podporo interventnemu zakonu so sinoči dali tudi šoštanjski svetniki, čeprav tudi ne brez omejitev. V sklepu so zapisali, da ne nasprotujejo interventnemu zakonu, če je to najboljša rešitev. Pričakujejo pa, da bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo vanj vključilo "sprejemljive pripombe, ki jih je na zakon podala občina Šoštanj".
Situacija, v kateri sta se znašli šaleški termo družbi, je izjemno težka, sta na seji potrdila tudi direktorja TEŠ in Premogovnika Velenje. Direktor TEŠ Branko Debeljak je poudaril, da zakon, kot je zastavljen, omogoča nadaljnje delovanje TEŠ in PV, brez zakona pa se bo TEŠ znašel v rdečih številkah. Še bolj konkreten je bil direktor PV Marko Mavec, ki je dejal, da je na deponiji dovolj premoga do konca aprila, tako da bi lahko, če zakona ne bo, proizvodnjo zaključili s 1. 1. 2025. To pa bi pomenilo, da bi 2000 ljudi iz premogovnika in še 400 v termoelektrarni ostalo brez dela, saj podlage za financiranje zapiranja premogovnika (še) ni. Zakon o zapiranju premogovnika naj bi sicer bil tik pred tem, da ga predstavijo zainteresirani javnosti.