(INTERVJU) Metka Trdin: Vsak starš je v dvomih, ali ravna prav

Branka Bezjak Branka Bezjak
14.04.2019 16:40

"Čas je za korenito spremembo šolskega sistema," izpostavlja igralka, samostojna ustvarjalka na področju kulture, ki želi vzpostaviti skupnost šolanja na domu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Metka Trdin
Igor Napast

Pred dobrim mesecem je vaš zapis na facebooku, da želite 13-letnega sina šolati doma, ker je dnevno izpostavljen hudemu poniževanju v eni od mariborskih osnovnih šol in ker se stori premalo za dojemanje tako imenovanih drugačnih otrok, doživel velik odziv. Takrat še niste bili pripravljeni govoriti o tem.
"Prvotna čustvena obremenjenost je izzvenela. Kot mama lahko zdaj lažje in z bolj dodelano vizijo opredelim želje in potrebe, ob tem pa jasno poudarim, kar je za sina najboljše. Namen objave ni bil kritiziranje vseh po vrsti, temveč obupan poizkus reševanja nevzdržnih okoliščin. Poglaviten namen je bil poziv staršem in otrokom, ki imajo s sistemom podobne težave, da se pridružijo organiziranemu šolanju na domu. Skupnost na tak način izobraževanih otrok, za katere je v občutljivem in ranljivem najstniškem obdobju medvrstniško druženje odločilnega pomena, bi se imenovala Odprta šola 9.
Preprosto nisem več zmogla poslušati zagotovil, iskanja kompromisnih rešitev, saj sem po vsakem svetovalnem pogovoru na šoli dobila občutek, da so mi v roke potisnili liziko in me pomirjeno poslali domov. Dejstvo je, da so sina že od začetka nekako izločili, saj je, razen afriških korenin, ki določajo njegovo vizualno podobo, tudi sicer drugačen, prej bi rekla, da mu ta 'macho' populistična podoba sodobnega otroka ni prav na kožo pisana. V šolah pa je prisotno prav to, kar se v teoriji zavrača: populizem, ki neustavljivo drvi v razne neo oblike česarkoli.
Zaradi svojega porekla na eni strani in sociološke prepojenosti z evropsko-balkansko kulturo, v kateri sem odraščala jaz, zdaj pa še on, prihaja do nekakšne anomalije, sama sem jo zelo nerodno poimenovala sociološki defekt, ki je nevidna za večino strokovnjakov, čeprav je bistvena za prepoznavanje nestereotipnih komunikacij.

Igor Napast

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta