Srečko Klapš
Matjaž Sušnik: "Po zavrnitvi zakona usmerjamo kreditojemalce do sodišč. Opozarjamo na sodne prakse, ki niso v skladu s pravom EU in našo zakonodajo."
Matjaž Sušnik: "Po zavrnitvi zakona usmerjamo kreditojemalce do sodišč. Opozarjamo na sodne prakse, ki niso v skladu s pravom EU in našo zakonodajo."
Najprej vas moram vprašati, ali imate tudi vi kredit v švicarskih frankih.
Januar 2015 je bil prelomen za kreditojemalce v švicarskih frankih. Za koliko so se takrat vašim članom povišale glavnice in mesečni obroki?
Kmalu zatem je nastalo Združenje Frank in že marca izvedlo protest pred Banko Slovenije. Pred vami sta ga vodila Aleš Majcenović in Alja Pestar.
Nekateri kreditojemalci so nam potožili, da še danes pravzaprav ne vedo, koliko so banki dolžni, da bodo odplačali kredit.
Hitro se vas je oprijel vzdevek, da ste špekulanti, ker ste vzeli švicarske kredite, ki so bili ugodnejši od evrskih ...
Tudi nekateri mediji so sprva sledili "špekulantski" logiki, dokler niso padale prve sodbe v prid "švicarjem" po Evropi.
Slišati je razumljivo, zakaj imamo potem različne sodbe slovenskih sodišč, ene v prid bankam, druge v prid kreditojemalcem ...
Zakaj ne?
Kreditne pogodbe niso imaginarne, v njih natančno piše, kaj je banka strankam predstavila, in če jim ni predočila posledic valutne klavzule, še posebno finančnih na višino glavnice in obrokov, bi morala biti ta zadeva jasna.
Katera sodba Sodišča EU ali sodišč v državah, ki obravnavajo kreditiranje v švicarskih frankih (Hrvaška, Poljska), bi lahko bila prelomna?
Kakšne so posledice razglasitve ničnosti kreditne pogodbe za kreditojemalce in banke?
Bi lahko bili kreditojemalci v nekaterih primerih tudi na slabšem?
Banke se branijo tudi, da kreditojemalci niso želeli konvertirati teh posojil v evrska.
Pred leti ste na eni od tiskovnih konferenc na podlagi anonimke žvižgača bančnemu lobiju očitali, da je zbral sedem milijonov evrov za boj proti kreditojemalcem v frankih. Kam vodijo sledi tega denarja?
V Združenju Frank ste skupaj s pravnimi strokovnjaki pripravili predlog zakona, ga vmes modificirali in obstali pred rdečo lučjo odbora za finance. Tako da poslanci kasneje o zakonu sploh niso glasovali.
Kaj bi se zgodilo v nasprotnem primeru, če bodo morali kreditojemalci tožiti banke za ničnost pogodb?
Da bo tudi bralcem, ki nimajo kreditov v frankih, jasno, kaj bi konkretno rešil ta zakon.
Drži argument bank, da bi to lahko vplivalo na kreditne pogodbe z variabilno obrestno mero, vezane na euribor?
Po drugi strani pa je šel skozi zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Kako so ta problem z zakonodajo reševali v drugih državah?
Kako si razlagate včasih tudi žolčne odzive Združenja bank Slovenije na vaša mestoma ostra sporočila za javnost?
Govorili smo tudi s predstavniki nekaterih bank, ki so nas prepričevali, da v Združenju zavajate z interpretacijami nekaterih sodb.
Kaj menite o vlogi bančnega regulatorja Banke Slovenije pri nadzoru kreditiranja v švicarskih frankih?
Pogovarjali smo se z družino kreditojemalcev, katerih zadeva je tik pred odločitvijo ustavnega sodišča. Ti banki odplačujejo vse obroke in stroške, in ko so prejeli od sodišča plačilo takse, so banko zaprosili za obrestovano plačilo v šestmesečnih obrokih. A so jim arogantno zabrusili, da to ni mogoče in da bi se tega morali zavedati, preden so tožili banko ...
Imate v Združenju podatke o tem, kako je s tistimi, ki ne zmorejo več odplačevati obrokov, je prišlo do deložacij, osebnih travm ...? Nekatere banke so te kredite prodale tudi podjetjem, ki se ukvarjajo z izterjavami, ki niso nedolžne.
Kakšni bodo naslednji koraki Združenja Frank?
