(INTERVJU) Matej Tašner Vatovec: KUL se lahko podaljša v naslednjo vlado. Najprej bo treba normalizirati državo, sanirati škodo

V kakšnem odnosu je Levica s preostalimi strankami na levosredinskem polu? Tekmovalnem ali sodelovalnem? V kolikšni meri ste ohranili sodelovanje iz časa Koalicije ustavnega loka (KUL)?

"Levica je vedno vztrajala, da mora opozicija sodelovati, bili smo konstruktiven promotor tega sodelovanja, ker je to v korist državljankam in državljanom. Z opozicijskim četverčkom nam je uspelo ustaviti marsikatero potezo te vlade in to je bil dokaz, da se dajo doseči rezultati. Koalicija ustavnega loka je bila zasnovana kot poskus zamenjave aktualne vlade, vendar mora biti sodelovanje, ki smo ga v tem času bistveno nadgradili, popotnica tudi za čas po volitvah. Smo štiri različne stranke z različnimi programi in svojimi kandidati. Prav je, da gremo tako na volitve."

Stavili boste torej na dozdajšnjo povezanost strank Koalicije ustavnega loka, ki je ne boste formalizirali?

"Formalno povezovanje ni potrebno, naši programi so od sredine do levega pola in volivci bodo tisti, ki bodo povedali, koliko glasov pripada komu. Ključno je, da opozicijski blok skupaj dobi udobno večino."

V nasprotju z desnim političnim prostorom na levi sredini najbrž še do tik pred volitvami ne bo povsem jasno, kdo bodo vaši konkurenti. Kako lahko novi obrazi, nove stranke zatresejo vaš položaj?

"Novi obrazi se pogosto pojavljajo, tudi mi smo bili leta 2014 ob vstopu v parlament novi obrazi, a z jasnim sporočilom: 'Za spremembo politike, ne le obrazov.' Upam si trditi, da je trenutna politična situacija tako specifična, da bi se sodelovanje LMŠ, SD, SAB in Levice, kot rečeno, lahko podaljšalo v naslednjo vlado. Ne vidim potrebe po novih obrazih, sploh ker smo mi pokazali, da se da to sodelovanje peljati naprej in da imamo konkretno programsko platformo, ki jo bomo, upam, še bolj jasno oblikovali. To bi bilo zagotovilo, da se Janez Janša ne bi zgodil še četrtič. Antijanšizem ni dovolj, treba je imeti konkretne rešitve za družbene probleme. Trenutno covid-19, ki žal postaja rutina, ampak po drugi strani so vprašanja, ki so jih zanemarjale že prejšnje vlade, ne samo zdajšnja. To so socialni status ljudi, večja enakost in solidarnost v družbi, solidarnost s starejšimi in mlajšimi ter konec koncev zavzemanje za odprto, demokratično družbo."

Kako lahko ljudem zagotovite, da ob prvih večjih nesoglasjih ne bo prišlo do razkroja, kakršen je doletel vlado Marjana Šarca, po kateri je na oblast prišel Janša? Tudi na desnici to radi izpostavljajo kot vašo šibkost.

"Različnost ni šibkost, ampak je prostor, v katerem se dajo nadgraditi različne ideje. Dokazali smo, da je sodelovanje možno, našli smo veliko skupnih programskih usmeritev. Tudi izkušnja po odstopu Marjana Šarca je delen garant, da se takšne zgodbe ne smejo ponoviti. Jasno je, da mora opozicija v tem trenutku sodelovati, to sodelovanje pa bo pomembno tudi po opustošenju, ki ga bo za seboj pustila Janševa vlada. Ne smemo pozabiti na vse podrejanje, razkrajanje institucij, privatizacijo javnega zdravstva in tudi finančno slabljenje države. To so teme, okoli katerih se strinjamo. Najprej bo treba normalizirati državo, sanirati škodo, ki se je naredila zdaj, in hkrati zagristi v druge probleme, ki ostajajo nenaslovljeni že leta."

Vodja poslancev SD Matjaž Han je v nedavnem intervjuju za Siol ugotavljal, da je vaša stranka celoten levi pol zamaknila proti levi, da je vse postalo bolj ostro. Kako komentirate to in kakšna je v tem smislu vaša kohabitacija z SD?

"Izjava Matjaža Hana drži, leva sredina se je v zadnjih tridesetih letih premaknila ekstremno proti sredini in politični prostor se je centraliziral, leve ideje pa so skorajda izginile. Prihod Levice v slovenski politični prostor je te ideje vrnil in politični prostor zagotovo potegnil v levo, kar je dobrodošlo, in s tega vidika smo bili zagotovo korektor. Naše vztrajanje pri programskih izhodiščih je večkrat pokazalo, da lahko tudi stranke sredine podprejo bolj leve ideje. Ne gre samo za SD, tudi z LMŠ in SAB večkrat najdemo skupni jezik in to je dokaz, da se znamo zbližati pri vprašanjih, ki so temeljnega pomena in so, če želite, po naravi bolj leva. Gre za bazične ideje solidarnosti, enakosti, socialne pravičnosti in tako naprej; za temeljna vprašanja, ki zadevajo dobrobit vseh ljudi, ne samo peščice."

V igri je konstruktivna nezaupnica in predsednica SD Tanja Fajon je napovedala, da jo boste ponovno vložili, če vam bo uspelo zbrati 46 poslanskih glasov. Kako daleč ste in koga lahko ponudite za mandatarja?

"Ključno vprašanje je, kako izmed nabora trenutnih poslancev najti tiste, ki bi podprli konstruktivno nezaupnico. Verjetno se vsi zavedamo, da so te možnosti zelo majhne, ampak v politiki nobena stvar ni izključena. Trenutna vlada mora izgubiti vse vzvode moči, da še naprej dela škodo. Konstruktivna nezaupnica pa je sredstvo, kako se čim prej pride do predčasnih volitev. Potrebujemo novo vlado, ki bo imela dovolj časa, da stanje v družbi normalizira in deluje v interesu ljudi, tudi za tistih 70 odstotkov, ki aktualni vladi nasprotujejo, ne samo za 30 odstotkov podpornikov."

Ocenjujete, da koaliciji usiha moč, vendar ni videti, da bi se na račun tega krepila opozicija. Kako se lahko v parlamentu izvijete iz trenutnega pat položaja? Koliko upov še polagate v poslance Desusa?

"Dejstvo je, da je v parlamentu nekaj poslancev, ki so večkrat jeziček na tehtnici. Tudi če se vzdržijo, pripomorejo, da vlada dobi večino, čeprav je nasprotovanje opozicije enoglasno. Vemo, kakšna je matematika, ne pomeni pa, da je vse pred nami črno. Ves čas moramo biti pozorni in vlagati vse trude in glasove v to, da preprečimo škodo. Težko je in trenutno stanje kaže, da smo vsi ujetniki želje po vladanju za vsako ceno. Poslanci Desusa so ključ, marsikdaj bi pomenili popolnoma drugačen rezultat in tudi na njih ciljam, ko govorim o vzdržanostih. Nanje ne moremo vplivati in niti ne bom ocenjeval njihove politične drže, saj sama pove dovolj o njihovem značaju. S kakšnim glasom so sicer pripomogli tudi opoziciji, treba je gledati od primera do primera. So pa bili ključen akter pri odločanju o demografskem skladu, kjer si je vlada kupila še nekaj časa in kakšen glas. Ampak te mahinacije niso v korist nikomur."

Kako velik poraz za vlado Janeza Janše je bil zadnji referendum?

"Zelo velik. Plebiscitaren. Koalicija in poslanci, ki so podprli zakon, so močno zagovarjali njegove rešitve, v opoziciji pa smo že med sprejemanjem zakona opozarjali na spornost posameznih določb. Prav je imela tudi civilna družba. In nevladne organizacije, ki so organizirale zelo dobro in močno referendumsko kampanjo. Svoje pa so z rezultatom, ki ga na referendumih še nismo videli, povedali ljudje. Padec tega zakona, kljub splošnem značaju, ker je bilo v ospredju vprašanje voda, je bil jasen signal, da ljudje te vlade in manipuliranja ter sprejemanja zakonov iz interesnih razlogov ne podpirajo."

V ospredje prihajajo teme, kot so voda, podnebne spremembe in podobno. Koliko priložnosti vidite v teh temah?

"To je eno ključnih vprašanj naše generacije - ali nam bo uspelo ohraniti stabilnost svetovnih ekosistemov ali ne. To ne sme biti priložnost, to je ena največjih nevarnosti za človeštvo in bi moralo biti del vsake politične platforme. Predolgo so se okoljske teme jemale zlahka in mislim, da smo že na točki, ko obstaja zelo majhna možnost reverzibilnosti okoljskih katastrof. Vsaka odgovorna politika bo morala naslavljati te probleme in jih reševati nemudoma."

Junija sta SDS in NSi zahtevali parlamentarno razpravo o vašem programu, ki da kaže na protiustavnost. Ocenili ste, da je to napad Janševe stranke na enega izmed njegovih konkurentov, čeravno niste neposredni tekmeci. Koliko ste na ta račun utrdili vašo bazo?

"To je bil eden najbolj jasnih napadov SDS na demokratično ureditev doslej. Res želimo živeti v svetu, kjer bo vladajoča stranka prepovedovala opozicijo? Dobro pa je, da je širša javnost, in ne samo 'hardcore fani' Levice, to obsodila kot nedopusten precedens. To kaže, da v državi obstaja jasna demokratična večina, ki je ne SDS ne katera druga stranka z avtoritarnimi tendencami ne moreta kar tako povoziti."

Zaradi domnevnega ponarejanja vašega programskega dokumenta in zlorabe položaja ste napovedali, da boste ovadili stranko SDS in generalnega direktorja policije Antona Olaja. Kakšen je epilog?

"Šlo je za načrten politični napad, zlorabo položaja in kaznivo dejanje z jasnim namenom oškodovanja. Edini način, da se takšne sprevržene prakse zaustavijo, je, da se uporabijo vsa razpoložljiva pravna sredstva. Zato smo predlagali kazensko ovadbo in organi pregona so po javno dostopnih podatkih začeli nekatere postopke. Epiloga še ni."

Pred četrtim valom se napovedujejo nova zapiranja javnega življenja. Kako se v Levici opredeljujete do tega? Kako uspešna je vlada v prepričevanju prebivalstva o cepljenju?

"Na tej točki poti nazaj ni. Vlada je že marca 2020 zavozila vse, kar bi lahko rešila, z vsakim naslednjim korakom pa se je izkazala še za bolj nesposobno in škodljivo. Način komunikacije je bil zgrešen, vse je bilo utemeljeno na prisili in grožnjah. Organizacijsko se je vlada izkazala za popolnoma nesposobno, ni bila pripravljena ne na drugi val ne na cepljenje. Posledično smo danes med evropskimi državami po precepljenosti povsem na repu. Marsikdo se zaradi nasprotovanja vladi ne odloči za cepljenje, čeprav je to popolnoma zgrešen razlog. Ravno to, da bi se velika večina cepila, bi pomenilo, da bi se vladi vzela iz rok kakšna od kart. Recimo zapiranje javnega življenja, ki vladi ustreza, saj tako lažje stvari pelje po svoje."