Šolanje na daljavo traja že več kot mesec dni. Kaj bi lahko rekli o motivaciji za učenje pri učencih in dijakih?
"Upam si trditi, da motivacija z vsakim tednom poučevanja na daljavo upada. Na žalost to ni edina negativna posledica. Mlade smo pred epidemijo nagovarjali, naj se umaknejo od računalniških ekranov, sedaj počnemo nasprotno. Poleg tega so socialni stiki omejeni zgolj na družinske člane in zato trpita otrokovo družabno življenje in socialni razvoj. Ne smemo pozabiti še na upad gibalnih sposobnosti. Pod črto: z vsakim tednom in navsezadnje z vsakim dnevom izobraževanja na daljavo na vseh ravneh izobraževalnega sistema se dela šolajočim škoda.
Pri tem ne smemo pozabiti na predšolske otroke. V predšolskem obdobju so negativne posledice epidemije še večje. V vrtčevskem obdobju se postavljajo temelji za nadaljnji otrokov razvoj. V vrtcih ne gre zgolj za varstvo, temveč tudi za izvajanje kurikula."
Opozorili ste, da so starši izmučeni, ker naj bi poleg službe še poučevali. Nekateri to tudi javno izpostavijo. V kakšni kondiciji so torej starši predvsem mlajših otrok?
"Do staršev je nekorektno, da morajo kar naenkrat postati učitelji. Starši niso izobraženi za to in posledično otrok ne znajo poučevati na pravilen način. Nekateri starši bi otrokom želeli pomagati, pa jim ne znajo, hkrati pa je večina staršev tudi v vlogi delavca. Vse te vloge obvladati pa ni enostavno. In marsikomu pojenjajo moči."
Misija nemogoče? Obvezovanje glave na daljavo
Kolikšen upad znanja lahko pričakujemo?
"Odvisno, kdaj se bodo otroci vrnili v šole. Prej ko se bodo, manjši bo upad znanja. Po moje bo kljub vsemu precejšen. A to ne velja enako za vse predmete. Obstajajo predmeti, pri katerih je možno vsebino bolj ali manj obravnavati enakovredno tudi na daljavo. Po drugi strani pa so predmeti, na primer naravoslovni, ki vključujejo eksperimentalno delo. Tega na daljavo ni mogoče kvalitetno izpeljati oziroma sploh ne. Videti demonstracijo eksperimenta na posnetku ni isto kot dobiti neposredno izkušnjo z eksperimentalnim delom. Da ne govorim o praktičnem usposabljanju. Ravno v ponedeljek sem zasledil na televiziji, kako v zdravstveni negi učiteljica na daljavo uči dijake obvezovati glavo. Ona to najprej naredi na svoji glavi, potem pa dijak za njo ponovi na svoji, namesto da bi vadili na modelih, učiteljica pa bi neposredno popravila njihove napake … In pri takih predmetih, kjer so v ospredju ročne in druge spretnosti, se bodo pokazale največje razlike v znanju v primerjavi s preteklimi generacijami."
Koliko pa bodo doseženi učni cilji?
"Po mojih informacijah je zavod za šolstvo dal šolam navodila, katere učne cilje je lažje doseči pri pouku na daljavo, in usmeritev, da naj se osredotočajo predvsem na te cilje. Druge cilje pa poskušajo realizirati, ko se bodo učenci vrnili v šole. Realizacija ciljev bo odvisna torej predvsem od tega, kdaj se bodo učenci vrnili k normalnemu pouku."
Ministrstvo za izobraževanje je pred kratkim sprejelo odločitev, da bo ocenjevalno obdobje le eno in s tem bo manj ocen. Je to potuha ali optimalna rešitev glede na situacijo?
"Ta odločitev je smiselna, saj so otroci trenutno v neenakopravnem položaju. Pri tem nimam v mislih samo uporabe računalnika in internetno povezavo, temveč tudi druge učne pogoje. Nekateri imajo starše, ki jim pomagajo. Veliko jim pomagajo. So pa tudi starši, ki si nadvse želijo otrokom pomagati, pa jim ne morejo, ker ne znajo oziroma nimajo časa. Pogoji, pod katerimi imajo učenci pouk na daljavo, so zelo različni. Ko imamo učence v tako neenakopravnem položaju, bi bilo zelo nekorektno do njih in tudi do njihovih učiteljev, da bi bili zaradi šolskih pravil o ocenjevanju pod pritiskom, da morajo v tem obdobju pridobiti določeno število ocen pri posameznem predmetu. Če imamo eno ocenjevalno obdobje, se ta pritisk zmanjša. To pa ne sme pomeniti, da bodo učenci takoj, ko se vrnejo v šole, imeli ogromno testov. Najprej jim je treba omogočiti, da nadomestijo manko v znanju. Ker bodo morali pridobiti številčno manj ocen, verjamem, da se bodo učitelji lažje osredotočili na ponavljanje, utrjevanje znanja."
Dva scenarija izvedbe nacionalnega preverjanja znanja
Kaj pa menite glede nacionalnega preverjanja znanja? V preteklem šolskem letu je bilo odpovedano, za letos ga napovedujejo, čeprav situacija ni drugačna. Smo v drugem valu epidemije. Kaj menite o izvedbi NPZ?
"NPZ v tem šolskem letu bo in menim, da je to potrebno. Pripravljata se dva različna scenarija. Eden je klasičen način, kar pomeni, da se ga izpelje v razredu. Drugi scenarij pa je elektronski način preverjanja, če bodo učenci imeli pouk na daljavo. Slednji način bi bil seveda povsem poskusna izvedba. Ne glede na to, v kakšni izvedbi bo, bomo dobili s tem tudi vsaj delno povratno informacijo o doseganju standardov znanja pri pouku na daljavo.
Od leta 2005 se ocena nacionalnega preverjanja znanja ne vpiše v redovalnico in le v redkih primerih se upošteva pri vpisu v srednje šole. Je pa dodatna povratna informacija o znanju in je pomembna za učenca, njegove starše, pa tudi za učitelje in šolski sistem. Učenec lahko primerja svoj dosežek z dosežki vrstnikov iz cele Slovenije. Ker pa se pri NPZ znanje učencev ne oceni, nekateri ravnatelji in učitelji opozarjajo, da so učenci slabo motivirani za pisanje NPZ ... Menim, da bi si cela družba morala prizadevati, da se učenci ne bodo učili le zaradi ocen, ki so zunanja motivacija, ampak predvsem zaradi znanja."
Maja je pomoč poiskalo toliko študentov kot prej v celem letu
Kakšna rešitev bi bila po vašem mnenju potrebna, kar se tiče mature?
"Letošnji zaključni letniki so imeli lani od marca pouk od doma, sedaj pa so doma že mesec in pol. Vprašanje je, koliko časa še bodo. To je tako dolgo obdobje, da zelo težko zagovarjamo, da niso v drugačnem položaju od predhodnih generacij. Zagotovo standardi znanja s poukom na daljavo vsaj pri določenih predmetih padajo, zato se mi zdi nujno potrebno, da se tudi matura prilagodi realnemu stanju. Zelo pomembno pa je, da so o prilagoditvah mature dijaki in profesorji čim prej obveščeni."
Šole ne smejo biti zaprte
Prej ste omenili, da bi se družba morala prizadevati, da se učenci ne bodo učili le zaradi ocen, ki so zunanja motivacija, ampak predvsem zaradi znanja. Kako to doseči?
"Eden izmed načinov je ta, da se vprašamo, kar sem zapisal tudi v svojem tvitu, kdaj bo izobraževanje pri nas tako pomembno, kot je gospodarstvo. Čeprav so šole, vrtci in fakultete že več tednov zaprti, število okuženih žal ni bistveno upadlo. Medtem ko gospodarstvo, čeprav podatki kažejo, da so podjetja pomemben vir okužb, normalno funkcionira. Ali v šoli težje poskrbimo za varnost učiteljev in učencev kot v podjetju? Ali pa je naši vladi bolj pomembno, da ohrani odprta podjetja kot pa šole? In to je napačno sporočilo. S tem država sporoča, da znanje in izobraževanje manj ceni kot gospodarstvo. A celotno gospodarstvo temelji na znanju, ki so ga zaposleni dobili v času šolanju in v delovnem okolju. Seveda pa se moramo vprašati tudi pedagoški delavci in starši, kaj sporočamo otrokom. Sporočilo mora biti enotno, učiti se je treba, da bomo nekaj znali, ne le zaradi ocen."
Čeprav so šole, vrtci in fakultete že več tednov zaprti, število okuženih žal ni bistveno upadlo
Iz tedna v teden smo v pričakovanju, ali se bodo šole vendarle odprle. Vprašanje je verjetno retorično, a kakšno je vaše stališče glede odpiranja šol?
"Menim, da šole ne smejo biti zaprte. Najprej bi se morali čim prej vrniti otroci v vrtce, najmlajši učenci in učenci s posebnimi potrebami v šole, seveda ob doslednem upoštevanju priporočil za zajezitev novega koronavirusa."
Zanimanje za psihosocialno svetovalnico ne pojenja
Kakšni pa so učinki večtedenskega zapiranja šol na gospodarstvo?
"Nič kaj dobri. Če imamo v mislih starše, ki obenem delajo od doma in pomagajo mlajšim otrokom pri šolanju, potem lahko sklepamo, da se ta dvojna vloga pozna tudi pri kvaliteti opravljenega službenega dela in v njihovem razpoloženju. Kar pa se tiče šolarjev, kot rečeno, s poukom na daljavo standardi znanja padajo. Če vzamemo v precep dijaka srednjih strokovnih in poklicnih šol; ti bodo slej ko prej prišli na trg delovne sile in nekateri izmed njih bodo imeli zadnja dva letnika večino časa pouk na daljavo, brez praktičnega usposabljanja v delovnem okolju. Le kaj si bodo v podjetjih z njimi lahko pomagali? Sprva jih bodo učili veščin in osnov, ki bi se jih morali naučiti že med šolanjem."
Ali bi lahko dejali še kaj o psihosocialnih posledicah zapiranja šol za šolarje ali študente?
"Na pedagoški fakulteti imamo psihosocialno svetovalnico, ki deluje za vse študente Univerze v Ljubljani. Maja je pomoč poiskalo toliko študentov kot prej v celem letu. Kolikor vem, zanimanje tudi zdaj ne pojenja. Iz tega lahko sklepamo, da študentje doživljajo precejšnje psihične stiske.
Enako velja tudi za učence in dijake. Pri vseh je prisoten strah pred novim koronavirusom, vsak dan poslušamo, koliko ljudi umre, otroci slišijo težave in skrbi staršev, ki so ostali brez službe in ne vedo, kako bodo plačali položnice, nekateri preživljajo vse dneve v majhnih stanovanjih. Stiske so velike in pomembno je, da se o njih pogovarjamo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
