Inkluzivni judo: Tudi druženje in prijateljevanje

Zmago Gomzi Zmago Gomzi
21.10.2019 16:05

"Srčni cilj inkluzivnega juda je predvsem, da udeleženec trening zapusti z nasmehom," pravi Mojca Antolinc

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V skupini vadijo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, z motnjo v duševnem razvoju, drugimi razvojnimi težavami in motnjami ali z lažjo do zmerno gibalno oviranostjo.  
Igor Napast

Judo klub Železničar, ki je eden najstarejših judo klubov v Sloveniji, se je prvi v podravski regiji lotil projekta inkluzivnega juda. V skupini vadijo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, z motnjo v duševnem razvoju, drugimi razvojnimi težavami in motnjami ali lažjo do zmerno gibalno oviranostjo, torej vsi tisti, ki se zaradi svojih posebnosti ne morejo uspešno vključiti v druge skupine. Vadba poteka glede na zmožnosti vadečih, je individualno prilagojena vsakemu posamezniku, izvajajo pa jo ustrezno izobraženi strokovnjaki. Izvajalci inkluzivnega juda si prizadevajo, da bi s tako vadbo otrokom, mladostnikom in drugim osebam s posebnimi potrebami približali judo in s tem poskrbeli za njihov motorični razvoj, jih naučili samokontrole in obvladovanja ter primernega izražanja čustev in da bi se ob tem predvsem zabavali. O pomenu tovrstne vadbe priča tudi dejstvo, da je od leta 2017 tudi prvo uradno državno prvenstvo v inkluzivnem judu.

Brez pomoči lokalne skupnosti

"Vadba, ki poteka vsak petek od 16. ure do 17. ure v prostorih JK Železničar v Jam centru v Miklavčevi ulici 7 na Studencih v Mariboru, je brezplačna," za uvod pove Mojca Antolinc, profesorica pedagogike ter diplomirana sociologinja in inštruktorica juda. "Glede na to, da prvič uvajamo skupino inkluzivnega juda, nismo deležni nobene finančne pomoči občine in države. Strošek dvorane bremeni JK Železničar, delo trenerjev je prostovoljno. V prihodnje bi bili veseli vsakršne finančne pomoči občine in države ter morebitnih donatorjev. To bi nam omogočilo boljše razmere za izvajanje aktivnosti in nakup ustrezne športne opreme. Za inkluzivni judo lahko rečemo, da je novo upanje za ljudi s težavami v razvoju," doda Antolinčeva.

Igor Napast

​Vadba prilagojena zmožnostim udeležencev

Povpraševanje po vadbi juda otrok in mladostnikov, ki se zaradi različnih ovir ne zmorejo uspešno vključevati v vadbo rednih skupin in v uradna tekmovanja, je vedno večje. "Zaradi tega smo se odločili, da kot klub, v katerem smo med prvimi tudi pričeli prilagojeno vadbo juda v judo vrtcu in rekreativno vadbo starejših, ustanovimo tudi skupino inkluzivnega juda in udeležencem omogočimo njihovim zmožnostim ustrezno vadbo. Na ta način jih skušamo vključevati v ta šport in v vsakdanje življenje, spodbujamo tudi druženje, prijateljevanje. Večina otrok iz skupine obiskuje Osnovno šolo Gustava Šiliha, stari so od sedem do devetnajst let. Zelo dobro so se vključili v skupino in delati z njimi je zadovoljstvo. Srčni cilj inkluzivnega juda je predvsem, da udeleženec trening zapusti z nasmehom," pravi Antolinčeva, ki ji pri delu v skupini pomagata še nekdanji vrhunski judoist, mojster juda 7. dan, Rudolf Blažič, in inštruktor in trener juda Metod Dobaj.

​Izmenjava izkušenj je zelo pomembna

"Projektu inkluzivnega juda sem se pridružil z zadovoljstvom. Skrbim, da se otroci naučijo temeljnih prvin tega športa in da jih ob redni vadbi pozneje tudi usvojijo. Nekateri otroci jih hitreje dojamejo, nekateri pozneje. V skrivnosti juda jih vpeljujemo skozi igro, tudi z raznimi tekmovanji, z vadbo padcev naprej in nazaj in še s čim drugim, kar je zanje koristno. Na njihovih obrazih vidim, da so zadovoljni, in če so zadovoljni oni, sem zadovoljen tudi jaz," je povedal Rudolf Blažič.

Igor Napast

​Vsi zadovoljni

"Po le nekaj urah vadbe sem se že naučil nekaterih prvin juda, denimo padcev. Judo mi je všeč. Z veseljem prihajam na treninge, rad bi postal dober judoist. Tukaj sem spoznal nekaj fantov in deklet, postali smo prijatelji, najraje pa sem v družbi svojega najboljšega prijatelja Marka, ki tudi obiskuje inkluzivni judo," je povedal 16-letni Luka Heinrih, učenec četrtega razreda OŠ Gustava Šiliha. "Z Luko sva velika prijatelja in vesel sem, da skupaj obiskujeva inkluzivni judo. Veliko sem se že naučil, znam padati naprej in nazaj. Komaj čakam, da se naučim še česa. Učitelji so dobri in prijazni. Rad bi bil dober judoist," je dejal 19-letni Marko Šincek, učenec petega razreda OŠ Gustava Šiliha. Vesel obraz je kazala tudi sedemletna Lara Paradiž. "Znam padati," je ponosno dejala Lara in tudi pokazala, česa se je naučila. "Nič me ni strah. Judo je lep šport, zadovoljna sem, da se ukvarjam z njim. Tu sem spoznala tudi nekaj novih fantov in deklet, postali smo prijatelji. V judu uživam," je dodala Lara.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.