Impol s petino manj prihodkov

Skupina Impol iz Slovenske Bistrice, ki jo vodi Andrej Kolmanič, je imela v prvem polletju okoli 306 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za skoraj petino manj kot v enakem obdobju lani, merjeno v količinah je prodaja padla za 13 odstotkov. Za 68 odstotkov nižji pa je bil v tem obdobju čisti dobiček, saj je, kot so zapisali v objavljenem polletnem poročilu, ta znašal 5,9 milijona evrov. Medtem, ko so lani v enakem obdobju dosegli 18,5 milijona evrov čistega dobička.

Kljub novemu koronavirusu je Impol marca posloval skoraj brez motenj, razmere pa so se začele slabšati aprila in maja, ko so kupci avtomobilskega programa zaustavljali proizvodnje in prestavljali naročila. S povečanjem prodaje za prehrambno in farmacevtsko industrijo, so uspešno prebrodili padec naročil avtomobilske industrije in ohranili število zaposlenih. V prvi polovici leta so nadaljevali že pričete naložbe iz minulega leta, za kar so namenili 11 milijonov evrov. Nadaljujejo z drugo fazo posodobitve tople valjarne v tovarni v srbskem Sevojnu, vzpostavili so linijo za že pridobljene posle s Samsungom, BMW in Daimlerjem, prav tako kot smo poročali v Večeru, nadaljujejo z gradnjo nove talilno-livne linije v Šibeniku, ki jo nameravajo končati v začetka leta 2022.

Po polletnih počitnicah sicer zaznavajo rahlo povpraševanje na glavnih trgih, a še zmeraj napoveduje zahtevno poslovanje v drugi polovici leta. V Impolu so sicer predvideli dva scenarija poslovanja v letošnjem letu; po verjetnejšem naj bi beležili desetodstotni padec prodaje, po pesimističnem pa 25-odstotni padec: "Ta trenutku lahko predvidevamo, da se bodo rezultati gibali med obema scenarijema, pri čemer še vedno vzdržujemo relativno visoko likvidnost. Ocenjujemo, da lahko konec leta dosežemo okoli 10 milijonov evrov čistega dobička pred obdavčitvijo in 35 milijonov evrov EBITDA, če ne bo ponovno prišlo do večjih omejitev zaradi koronavirusa."

Skupina Impol z nekaj več kot 2400 zaposlenimi, od tega 650 v Srbiji in 430 na Hrvaškem, večino prodaje (93 odstotkov) ustvari na tujih trgih, največ na območju Evropske unije.