Smučarski kros je, predvsem zaradi Filipa Flisarja, Slovencem precej dobro znan šport. Vedno bolj priljubljena pa postaja tudi različica, v kateri imajo tekmovalci namesto smuči obute drsalke in z njimi drvijo po ledeni progi, polni zavojev, skokov in drugih atraktivnih elementov. Takšno progo si je za domačo hišo na Dobrovi pri Dravogradu s pomočjo prijateljev uredil Aljaž Roger. S prijatelji hokejisti je vsako zimo precej aktiven v Velenjski hokejski ligi, ki jo je letos ustavila epidemija. Tudi zaradi tega in zaradi mraza, ki je v preteklih tednih zajel Slovenijo, se je odločil, da nadgradi projekt izpred dveh let in za domačo hišo uredi približno sto metrov dolgo ledeno progo. "V tem športu sem se prvič preizkusil pred tremi leti. Z Maticem Navotnikom sva se takrat udeležila ice cross tekme v Avstriji. Noro, na startu sploh nisem vedel, ali bi se pognal. Čeprav celo življenje drsam, so občutki, ko se z drsalkami spustiš po klancu navzdol, popolnoma novi. Počutil sem se, kot da sem prvič na drsalkah," razlaga Roger, ki je o ureditvi proge začel razmišljati prejšnji ponedeljek in se že v torek lotil dela. Zgornji del je v glavnem naredil sam, pri ureditvi spodnjega, bolj atraktivnega dela, sta mu veliko pomagala Davo Mihev in Aleksandar Djordjević.
Ključna je zaščitna oprema
In kako se takega projekta sploh lotiti? "Samo volja mora biti, potem že gre," se nasmehne Roger. "Skidali smo ves sneg okoli hiše, tudi od sosedov smo ga tovorili, da smo ga imeli dovolj za podlago. To smo nato dobro povaljali z valjarjem za zemljo in vse skupaj na fino zgladili." Nato je prišel čas za ključni element, za škropljenje z vodo, ki je sneg spremenila v led. Roger je nad celotno progo napeljal cev, na katero je na vsake tri metre namestil T-kos, nanj pa šobo za škropljenje. Cev je bila nameščena na stojalih, skupno šest stojal jo je držalo dobra dva metra v zraku. Težav z zmrzovanjem vode v cevi zaradi stalnega pretoka ni bilo. Proga, na kateri sta dva spoštovanja vredna skoka, je bila končana v štirih dneh in minula sobota je bila rezervirana za prvo testno vožnjo. Ta precej nevaren in, to moramo priznati, za gledalce atraktiven šport zahteva poleg tehničnega znanja tudi veliko zaščitne opreme. "Uporabljamo hokejsko opremo, obvezni sta želva za hrbet in čelada, ki je že doživela nekaj tesnih srečanj z ledeno podlago. Rokavice bi sicer lahko bile smučarske, a so boljše te za hokej, ker so bolj mehke in posledično bolj varne," razlaga Dravograjčan, ki je ob našem obisku na progi treniral skupaj z Markom Djordjevićem, prav tako zaljubljencem v vse, kar je povezano z zimskimi športi.
Vsaka luža je zaledenela
"Letos je super. Veliko objektov je zaprtih, zato se vračamo h koreninam. Vsaka luža je zaledenela in primerna za drsanje. Sosed staršev je na Preškem vrhu naredil štiri krat štiri metre veliko drsališče za otroke. To je povsem dovolj za trening. Tudi na Ivarčkem jezeru smo v nedeljo uredili drsališče," je navdušen Djordjević, ki je, glede na svoje 25-letne izkušnje, prepričan, da za varno drsanje na jezeru zadostuje sedem centimetrov debel led. "Na Ivarčkem pa je trenutno led debel okoli 20 centimetrov, če ne še več. Sploh na tistem delu, ki je bližje Uršlji gori. Tam do sredine februarja ni omembe vrednega sonca. Led se na površini ne spreminja, pod površino pa samo raste. Ivarčko je mrazišče, mraz te tam kar ugrizne," se nasmehne.
"Čeprav celo življenje drsam, so občutki, ko se z drsalkami spustiš po klancu, popolnoma novi"
Zaradi proge, ki so jo uredili na Dobrovi pri Dravogradu, bodo fantje poleg zabave gotovo pridobili tudi veliko znanja in drsalnih občutkov, ki jim bodo v prihodnje še kako koristili. Na nek način so koristni tudi padci, ti so med spuščanjem po progi lahko kar spektakularni. "To je sestavni del, brez padcev ne gre. A na srečo še ni bilo kaj hujšega, tudi zaradi zaščitne opreme, ki je vedno na prvem mestu," poudari Korošec, ki že načrtuje, kako bi lahko progo prihodnje leto še podaljšal. "Tam zadaj po travniku bi lahko šla, tam bi bil zavoj," pokaže.
