V drugem četrtletju je bila gospodarska rast na letni ravni 8,3-odstotna, v prvem četrtletju pa 9,7-odstotna. Na četrtletni ravni pa se je BDP v minulem trimesečju skrčil za 1,4 odstotka.
Na medletno rast bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju so pozitivno vplivale potrošnja gospodinjstev, investicije v osnovna sredstva in storitvena menjava s tujino. Umiritev je bila najizrazitejša pri rasti domačega povpraševanja, a je bila vseeno v okviru dolgoletnega povprečja, je objavil državni statistični urad.
V minulem trimesečju se je domača potrošnja v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta povečala za 2,7 odstotka. K temu so pozitivno prispevali potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Poraba gospodinjstev se je dvignila za 2,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 7,1 odstotka. Vpliv povečanja zalog na rast BDP je bil tokrat nevtralen.
Izvoz se je v obravnavanem obdobju po petih zaporednih četrtletjih hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom povečal po nekoliko višji stopnji kot uvoz. Porasel je za 11,0 odstotka, uvoz pa za 10,7 odstotka.
Trg dela negativnih gibanj še ne čuti
K močni umiritvi gospodarske rasti v tretjem četrtletju je bistveno prispevala umiritev potrošnje gospodinjstev, so zapisali v Banki Slovenije. Negativna gibanja se še niso odrazila na trgu dela, kjer razmere ostajajo izrazito ugodne, so zapisali v centralni banki. V zadnjem četrtletju letos pričakujejo nadaljevanje skromne gospodarske aktivnosti.
"K pozitivnemu saldu je prispevala storitvena menjava; izvoz storitev se je namreč povečal za 21,5 odstotka, njihov uvoz pa za 8,4 odstotka. Pri blagu pa je uvoz - podobno kot v prejšnjih petih četrtletjih - narasel bolj kot izvoz. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP tokrat prispeval 0,8 odstotne točke," so pojasnili državni statistiki.
Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem lani po njihovih navedbah zvišala za 4,1 odstotka. K njeni rasti so že četrto četrtletje zapored največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), ki so se kljub umirjanju medletno povečale za 6,4 odstotka.
Umirjanje gospodarske aktivnosti je bilo zaznano v večini preostalih dejavnostih, v nekaterih pa je prišlo že do upada, in sicer v kmetijstvu, poslovanju z nepremičninami ter dejavnosti uprave, obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Med rastočimi dejavnostmi je izstopalo gradbeništvo, v katerem je bilo zvišanje dodane vrednosti večje kot v prejšnjem četrtletju. Znašalo je 10,4 odstotka (v drugem četrtletju 7,7 odstotka).
Statistični urad je izpostavil še skupno zaposlenost v tretjem četrtletju. Zaposlenih je bilo 1.082.000 oseb, kar je okoli 21.000 oseb ali 2,0 odstotka več kot v enakem obdobju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Po desezoniranih podatkih je bil BDP v minulem trimesečju za 3,9 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju, hkrati pa za 1,4 odstotka nižji kot v drugem četrtletju letos.
Potrjena 0,2-odstotna gospodarska rast EU in območja z evrom
Evropski statistični urad Eurostat je v današnji drugi objavi potrdil oceno, da se je bruto domači proizvod (BDP) tako v območju z evrom kot v EU v tretjem četrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih na četrtletni ravni zvišal za 0,2 odstotka. Medletno je bila rast 2,1- in 2,4-odstotna.
Gospodarska rast se je glede na drugo četrtletje upočasnila. V drugem trimesečju je bila namreč na četrtletni ravni 0,8- in 0,7-odstotna, v primerjavi z drugim četrtletjem lani pa v obeh območjih po 4,3-odstotna.
Nemčija je na četrtletni ravni beležila 0,3-odstotno, na letni ravni pa 1,1-odstotno gospodarsko rast. Francija je imela 0,2- in 1,0-odstotno, Italija 0,5- in 2,6-odstotno ter Španija 0,2- in 3,8-odstotno gospodarsko rast.
Poleg Italije se je od sosednjih držav avstrijski BDP na četrtletni ravni skrčil za 0,1 odstotka in na letni ravni povečal za 1,8 odstotka, madžarski BDP pa se je na četrtletni ravni skrčil za 0,4 odstotka in na letni ravni povečal za 4,1 odstotka. Za Hrvaško Eurostat še ni imel podatka.
Evropski statistični urad je za primerjavo objavil tudi podatek za ZDA, ki so imele v tretjem četrtletju na četrtletni ravni 0,6-odstotno rast (po 0,1-odstotnem padcu v drugem četrtletju, na letni ravni pa 1,8-odstotno gospodarsko rast (enako kot v drugem četrtletju).
V tretjem četrtletju se je število zaposlenih v območju z evrom in v EU na četrtletni ravni zvišalo za po 0,2 odstotka. V drugem četrtletju je bila rast v obeh območjih 0,4-odstotna.
Glede na lansko tretje četrtletje pa se je število zaposlenih v območju z evrom zvišalo za 1,7 odstotka in v EU za 1,5 odstotka. V drugem četrtletju je bila rast medletno 2,7- in 2,4-odstotna.
