Luka Mlakar
Prepad med vladno koalicijo SDS, NSi in SMC ter levo opozicijo, ki jo sestavljajo LMŠ, SD, SAB in Levica, se je poglobil že v času epidemije covid-19, vrhunec pa je dosegel s poskusoma konstruktivne nezaupnice in ustavne obtožbe predsednika vlade, ki sta bila neuspešna. Tudi šestmesečno slovensko predsedovanje EU, ki se začne v četrtek, bodo bržkone zaznamovali spori med obema stranema. Umiritve strasti medtem še ni na vidiku. "To bi bilo zaželjeno in prav, ampak dvomim, da se bo zgodilo. To, kar vsak dan gledamo v parlamentu, ne kaže ravno, da smo v tej zgodbi skupaj in da hočejo vsi pomagati, ampak bolj kaj drugega. Si pa želim, da bi razumeli, da gre za enkratno zadevo za državo in da moramo skupaj sodelovati pri tem. Dvomim pa, da bodo vlado v tem primeru pustili delati," poudarja namestnica vodje poslancev SDS Alenka Jeraj.
Golubović: Prava opozicija ne more biti tiho
Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović na drugi strani opozarja, da konflikt med levo sredino in desno vlado povzročajo zlasti predsednik vlade Janez Janša in najbolj izpostavljeni ministri s svojimi izjavami, na primer notranji minister Aleš Hojs s svojo nedavno mislijo o biserih, svinjah in huliganih. "Koliko bo tega konflikta oziroma razdvajanja, je odvisno predvsem od vlade. V LMŠ se bomo zelo ostro odzvali na vsako kršitev pravnega reda države in nižanja političnih standardov, ne glede na to, ali je predsedovanje ali ga ni," pravi Golubović. "Ko je ogrožen pravni red države, in ta vlada ga ogroža, ko je ogrožena svoboda medijev, in ta vlada jo ogroža, in ko so na srednji in dolgi rok ogrožene javne finance, potem prava opozicija ne more biti tiho, ampak mora opozarjati na vse kršitve in nevarnosti, ki jih povzroča ta vlada," dodaja vodja poslancev LMŠ.
Da ima opozicija tudi po ustavi nalogo, da nadzira oblast pri njenih odločitvah ter opozarja na sprejemanje slabe zakonodaje in uveljavljanje slabih praks, osebno meni tudi vodja poslancev SD Matjaž Han. Nič drugače po njegovih besedah ne sme biti v času predsedovanja EU: "Ne želim si, da bi se ta vlada skrivala za predsedovanjem, da bo lahko sprejemala odločitve, ki bodo na življenja naših ljudi vplivala na slab način. Pričakujem, da bosta tako ena kot druga stran opravljali svojo nalogo, ki jo pač morata. Ena nadzira oblast, druga pa mora normalno voditi to državo." Ob tem opozarja, da smo v zadnjem obdobju večkrat videli, da je vlada izkoristila epidemijo covid-19 za to, da je sprejemala odločitve, ki jih v normalnih razmerah ne bi smela: "Imeli smo kopico ustavno spornih členih od prvega do osmega protikoronskega paketa, ki jih je oblast sprejela, ker se je pač skrivala za epidemijo. Upam, da zdaj, ko epidemije trenutno ni več, ne bo predsedovanje tisto skrivanje pred sprejemanjem odločitev."
Marko Lovec: Če bi v Sloveniji padla vlada, EU ne bi obstala na mestu
Strokovnjak za mednarodne odnose in predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Lovec pojasnjuje, da EU ne bi obstala na mestu, če bi v Sloveniji v času predsedovanja padla vlada. "V preteklosti je bilo več takšnih ali drugačnih primerov, ko vlada ene od držav članic bodisi ni imela politične podpore bodisi ni bila povsem operativna ali pa so bile vmes volitve. To nikakor ni nič zelo tragičnega, ker gre zakonodajni postopek v Bruslju skozi več institucij oziroma stalnih struktur, ki skrbijo za to, da zadeve, ki se večinoma usklajujejo na nižjih ravneh, gredo naprej," pravi Lovec. Po njegovih besedah sicer tisti, ki vodi predsedujočo državo, v primeru Slovenije je to premier Janez Janša, v določenih elementih predstavlja obraz predsedovanja v odnosu do drugih institucij, včasih pa tudi do evropske javnosti. "Če on nima politične podpore in če vlada pade, potem je lahko legitimnost vprašljiva," poudarja Lovec. Ob tem dodaja, da je vloga premierjev oziroma predsednikov držav pri predsedovanju bolj simbolne narave, medtem ko v vsebinskem smislu pomembnejšo vlogo igrajo ministri, ki na posameznih področjih vodijo ministrske svete, za njimi pa strokovnjaki in ostali predstavniki, ki delujejo na teh področjih.
Jerajeva: Šli bomo na redne parlamentarne volitve
Manjšinska vladna koalicija v državnem zboru šteje 38 glasov, vendar pa lahko računa na podporo DeSUS, SNS in poslancev narodnih skupnosti. Ker omenjeni glasovi niso vedno samoumevni, se vedno znova omenja možnost predčasnih volitev. Leta 2009 je na primer ravno v času predsedovanja EU padla takratna češka vlada. Jerajeva meni, da se tak scenarij pri nas ne bo ponovil ter da bomo naslednje leto šli na redne parlamentarne volitve: "Pred tem je sicer potrebno sprejeti še nekaj pomembnih zakonov, ki so pomembni tudi za druge stranke, mogoče tudi za DeSUS. Ne verjamem, da ne bi dali svojih glasov za zadeve, ki se končno premikajo, na primer za zakon o dolgotrajni oskrbi." Na vprašanje, ali bo premier Janša moral morda na katerega od zakonov vezati zaupnico, pa Jerajeva odgovarja, da to ni potrebno, saj da so vsi pripravljeni zakoni dobri.
V LMŠ in SD se medtem zavzemajo za predčasne parlamentarne volitve. Na vprašanje, ali so slednje zanje realna možnost tudi med predsedovanjem EU, Golubović odgovarja, da Slovenija ne bi bila ne prva in ne zadnja država, ki bi imela volitve v tem času. "Odgovornost vlade je, da ima večino v državnem zboru in da zagotavlja stabilnost svojega delovanja, opozicija pa ima seveda legitimno pravico, da si vedno želi predčasne volitve. V LMŠ smo prepričani, da ta vlada krši pravni red države, svobodo medijev ter človekove pravice in svoboščine. Predsedovanje Slovenije EU za takšne kršitve ne more biti izgovor," pojasnjuje Golubović. Dodaja, da je dolžnost in odgovornost opozicije, da naredi vse, da se te kršitve prenehajo, tudi s predčasnimi volitvami.
"Sloveniji takrat ni prišlo na misel, da bi ostala nevtralna pogajalka"
Ko gre za razlike med prvim slovenskim predsedovanjem EU in prihajajočim predsedovanjem, Marko Lovec z ljubljanske fakultete za družbene vede poudarja, da je naša država EU v prvi polovici leta 2008 predsedovala tudi na področju zunanje politike, hkrati pa je bila tudi na čelu Evropskega sveta, ki se je ukvarjal s strateškimi vprašanji. "Zdaj bo to drugače, ker imamo predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki pokrivata ta del predsedovanja oziroma vodenja držav," razlaga Lovec. Ravno v času slovenskega predsedovanja je neodvisnost razglasilo Kosovo. "Čeprav je bila EU nekoliko razdeljena glede vprašanja priznanja Kosova, so številne države podprle neodvisnost Kosova, tudi Slovenija kot predsedujoča država. Takrat smo s tem dali nek pomemben progresiven signal," pravi Lovec. Razmere v Evropi so se danes bistveno spremenile, v času prvega slovenskega predsedovanja ni bilo na vidiku nobene alternative nadaljnji širitvi in poglabljanju Unije. "Slovenija se je v tem kontekstu obnašala zelo proevropsko. Ni ji prišlo na misel, da ne bi zavzela nobenega stališča do Kosova, ker hoče ostati nevtralna opazovalka ali pogajalka, kar je bilo zdaj rečeno glede Madžarske in njene diskriminatorne zakonodaje (v povezavi z LGBTQ skupnostjo, op. a.). Takrat Ruplu (nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, op. a.) še na misel ni prišlo, da bi rekel, da Slovenija ne bo priznala Kosova, ker hoče biti nevtralni pogajalec," poudarja Lovec.
Han: Preden bi nastala nova vlada, bi bilo predsedovanja že konec
Han, ki je nedavno ocenil, da bi bil najboljši čas za predčasne volitve v začetku naslednjega leta, torej po predsedovanju, pa pravi, da lahko do predčasnih volitev v tem trenutku pridemo le s konstruktivno nezaupnico vladi. Za izglasovanje slednje je potrebnih 46 glasov, ki jih v opoziciji za zdaj nimajo. "Če bi se danes začeli postopki za volitve, teh pred oktobrom oziroma novembrom ne bi imeli, preden bi potem nastala nova vlada, pa bi bilo predsedovanja že konec. To je moja realna ocena tega, kar se dogaja v državnem zboru. Nenazadnje smo tik pred parlamentarnimi počitnicami, in verjetno kdo že bolj razmišlja, kam bo šel na dopust, namesto kaj bo delal," pravi Han. Dodaja, da je predsedovanje EU za Slovenijo zelo pomembno: "Kar se tiče SD, nam je kljub temu, kar si morda želijo nekateri, Slovenija na prvem mestu. Če se želi Slovenija dobro predstaviti, potem tudi to ne bi bila težava, če bi med predsedovanjem prišlo do padca vlade. Težava bi bila sicer potem, kako sestaviti novo vlado."
Na vprašanje, ali lahko uspešno predsedovanje Svetu EU utrdi oziroma okrepi položaj vladnih strank na čelu SDS, Jerajeva odgovarja pritrdilno, a dodaja, da se državljani z evropsko politiko ukvarjajo zelo malo oziroma še manj kot z državno. "Vseeno se bo med predsedovanjem odvilo toliko pomembnih stvari. EU je na neki prelomnici, in pogovori o prihodnosti Evrope so zelo pomembni. Če smo vključeni v to in del tega, mogoče tudi nekdo, ki bo prispeval kakšne odgovore na izzive današnjega časa, bo to odlično, tako za Evropo kot tudi za nas znotraj povezave," ocenjuje Jerajeva, ki sicer meni, da evropske teme v predvolilni kampanji pred naslednjimi volitvami ne bodo odločilnega pomena.
Tudi Golubović meni, da se bodo ljudje na volitvah odločali glede na notranjepolitične razmere, ko gre za predsedovanje EU, pa verjame, da ga bomo "kot država iz tehničnega vidika izpeljali korektno". Han medtem poudarja, da težko ocenjuje, ali bo Janša s predsedovanjem okrepil svoj položaj pred volitvami, opozarja pa, da se že kar nekaj časa govori, da bi se morali v Bruslju bolj približati ljudem. "Zadnje evropske volitve so bile v znamenju tako imenovanih vodilnih kandidatov, a se je potem to izjalovilo. Vsi tisti, ki so se takrat predstavljali kot vodilni kandidati, takrat niso dobili visokih funkcij. Tako kot na lokalnih in državnozborskih pa morajo tudi na evropskih volitvah funkcionarji živeti z ljudmi in narodom, in potem bodo ljudje občutili, zakaj imamo EU," dodaja Han.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
