Miha Raičevič
Poročali smo že, da nekateri ministri službena vozila uporabljajo tudi v zasebne namene. Med njimi je največ kilometrov prevozil okoljski minister Andrej Vizjak. Seveda za uporabo vozila plačuje boniteto, porabljeno gorivo pa je strošek ministrstva.
Od 18. marca 2020 (pet dni po tem, ko je prisegla vlada Janeza Janše) do 1. februarja letos je v osebne namene Vizjak s službenim vozilom opravil kar 92.094 kilometrov, so nam sporočili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Poleg tega pa Vizjaka v službene namene vozi tudi šofer.
Pridobili pa smo informacijo, da naj bi minister, o katerem smo v zadnjih dveh letih že večkrat pisali, saj je bil v tem mandatu pogosto tarča kritik, službeni avtomobil uporabljal tudi za prevoze tovora. Kot razkrivajo fotografije, ki jih hranimo v uredništvu, je namreč na audiju A6 3.0 TDI na nekem zasebnem dvorišču priklopljena tudi prikolica s tovorom.
Sprva je bilo to vozilo v lasti ministrstva za infrastrukturo. Nabavilo ga je konec maja 2016 za 24.900 evrov brez DDV. Prvič je bilo v Sloveniji registrirano leta 2015. Do septembra 2018 je bilo vozilo v uporabi infrastrukturnega ministrstva, od takrat pa je v lasti ministrstva za okolje. Na infrastrukturnem ministrstvu so nam pojasnili, da vozilo, dokler je bilo v uporabi pri njih, ni imelo nameščene kljuke za priklop prikolice.
Zato smo se z vprašanji obrnili na ministrstvo za okolje, kjer so nam pojasnili, da so kljuko namestili maja 2020, torej v času, ko je bil minister že Andrej Vizjak, vozilo pa je bilo takrat staro približno devet let. Ko smo ministrstvo prosili še za odgovor, zakaj so na vozilo, ki ga ves čas uporablja minister, namestili kljuko, so nam odgovorili: "Razlog za nabavo je bil ta, da smo imeli vozilo mercedes, ki pa je bil nezanesljiv in smo kljuko namestili na drugi najzmogljivejši avtomobil. Na ministrstvu za okolje in prostor nimamo tovornih vozil in smo namensko namestili kljuko na audija kot najzmogljivejši avto v primeru, da bi morali sami prepeljati prikolico in da ne bi imeli težav s preobremenjenostjo vozila. Praksa namreč kaže, da je dizel motor večje prostornine boljša izbira kot pa manj zmogljivo vozilo, sploh pa hibridno vozilo, ki jih imamo v večini."
A smo vztrajali. Vprašali smo jih, kaj takega je minister prevažal, da so morali na vozilo namestiti kljuko, in prejeli še enkrat odgovor, ki ga navajamo zgoraj. Zanimalo nas je tudi, koliko prevozov s prikolico za namen ministrstva je bilo doslej opravljenih. A konkretnega odgovora spet nismo dobili, odgovorili so namreč, da minister za avto plačuje boniteto in da ga zato lahko uporablja tudi v zasebne namene ter da s podatki, po katerih sprašujemo, ne razpolagajo. Zato smo o tem skušali govoriti tudi z ministrom Vizjakom osebno, a nam je dejal, da nam je bilo že vse pojasnjeno.
Na ministrstvu za javno upravo smo tudi vprašali, ali lahko funkcionar, ki uporablja službeno vozilo v osebne namene, tudi predela avtomobil. "Uporabnik na vozilu ne sme opravljati predelav," so nam odgovorili.
Zaslužil z delnicami Petrola
V tem dobri dve leti trajajočem mandatu Janševe vlade je bil Vizjak sicer že večkrat v javnosti tarča kritik zaradi različnih ravnanj. Tako je že nekaj mesecev po tem, ko je prevzel vodenje okoljskega ministrstva, prišel v javnost podatek, da je v času ministrovanja kupoval delnice Petrola. Tik preden se je vlada odločila popolnoma liberalizirati cene naftnih derivatov je namreč kupil 415 delnic Petrola. Odločitev vlade je seveda vplivala tudi na poslovanje Petrola. Cena delnice slovenskega trgovca z naftnimi derivati je bila v času, ko jih je kupoval Vizjak, pod 300 evri, kar pomeni, da je za delnice odštel približno 120.000 evrov. Takoj po vladni odločitvi o sprostitvi regulacije cen goriv pa je narasla na 320 evrov. Danes je cena pri 542 evrih.
Nabavo teh delnic sta zaradi morebitne zlorabe notranjih informacij preverjali agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in tudi protikorupcijska komisija (KPK). Slednja v predhodnem preizkusu ni zaznala sumov kršitev, ki bi se nanašali na njeno pristojnost. Zato so zadevo odstopili ATVP. Ta pa je v nadzornem postopku po neuradnih informacijah sicer ugotovila, da ni bilo dovolj dokazov za vložitev kazenske ovadbe. Zaradi zaupne narave postopkov pa tega primera konkretno niso komentirali.
Odrekanje sredstev Lutri
Ravno v teh dneh je Vizjak spet razburil del slovenske javnosti. Zavrnil je namreč podpis pogodbe z inštitutom Lutra, ki je za svoj projekt Life bober prejelo slabih pol milijona evrov sredstev od Evropske komisije, ministrstvo za okolje pa noče prispevati državnega deleža za delo inštituta, ki se ukvarja z ohranjanjem naravnega okolja za bobre in vidre. Vizjak je dejal, da zastavljene naloge inštituta Lutra niso več potrebne. V bran inštitutu je stopilo tudi več nevladnih organizacij. Te menijo, da Vizjak sredstva Lutri odreka načrtno in iz maščevalnosti. Inštitut je namreč sodeloval v pravnem postopku proti gradnji hidroelektrarne Mokrice, ko je bil Vizjak zaposlen v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi, prav on pa je bil zadolžen za ta projekt.
Sodniku bi strl jajca
Vizjak je bil tarča medijske pozornosti tudi zaradi prisluhov. V medijih so namreč zaokrožili posnetki njegovega pogovora s poslovnežem Bojanom Petanom, ki so nastali, ko je bil Vizjak minister za gospodarstvo v prvi Janševi vladi, nekje leta 2007 ali v začetku leta 2008.
Posnetki so razkrivali, da se je takrat Vizjak s Petanom dogovarjal, kako voditi postopek v družbi Terme Čatež, ki je bila delno že v lasti podjetij, ki jih je obvladoval Petan, deloma pa v državni lasti. Poleg tega je Vizjak napovedal, da bo država Petanu omogočila nakup državnega deleža družbe. Na posnetkih je slišati tudi sporne izjave, med drugim o pritisku na sodnika. "Veš, da bomo kateremu sodniku jajca strli," med drugim na posnetku pove Vizjak.
Zaradi teh razkritij je opozicija lani v državnem zboru vložila interpelacijo proti Vizjaku. O njej so razpravljali v sredini lanskega decembra, a koalicija SDS, NSi in takrat še SMC (zdaj Konkretno) je ni podprla. V SMC in SDS so glasovali proti, v NSi so se vzdržali, poslancev SNS pa ob glasovanju sploh ni bilo v dvorani. Vzdržala sta se tudi poslanca poslanske skupine DeSUS Robert Polnar in Branko Simonovič.
Vizjakov zakon pogorel na referendumu
Največji poraz ministra Andreja Vizjaka v dveletnem mandatu je bil padec novele zakona o vodah na referendumu. Kljub temu, da je glasovanje potekalo v času lanskih poletnih počitnic (11. julija), se ga je udeležilo skoraj 800 tisoč volivcev, od tega jih je kar 86,5 odstotka glasovalo proti. Vizjak je takrat trdil, da se je referendum "ugrabil" in zlorabil za druge cilje, tudi politične. O morebitnem odstopu zaradi tako velikega števila glasov proti zakonu ni bilo govora.
Kakšen mesec pred razpravo in glasovanjem o interpelaciji je v javnosti zaokrožil še en podatek, posredno lahko tudi povezan s poslancem Simonovičem. Okoljsko ministrstvo je namreč lani vložilo v parlamentarno proceduro nov gradbeni zakon. Pri pripravi zakona je z ministrstvom sodelovala odvetniška pisarna Domna Neffata in prejela seveda za to tudi plačilo. Prav ta odvetniška pisarna pa je Simonoviču pomagala pri prijavi novinarke TV Slovenija na novinarsko častno razsodišče. In v začetku lanskega decembra, torej še pred glasovanjem o interpelaciji, je bil gradbeni zakon v DZ sprejet. Njegova določila pa gredo lahko zelo na roko Simonoviču, saj bo ta lahko končno legaliziral svoj objekt v koprski Semedeli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
