(FOTO) Dan z obmejno patruljo: Če ne gre čez ograjo, pa pod njo

Ozek trak makadama, težko bi mu rekli cesta, ne pelje nikamor. Konča se tik pred visoko panelno ograjo, na obeh straneh na debelo ovito v kolute rezilne žice. Na drugi strani se začne na videz neprehodna goščava. Še tablo Državna meja že na gosto prekriva rastje. Na obdravske ravnice lega prvi mrak. S policisti ormoške postaje smo na patrulji ob slovensko-hrvaški meji v okolici Središča ob Dravi.
"Se kaj dogaja?" najprej povpraša pomočnik komandirja policijske postaje Ormož Zvonko Merc. Meni se že zdi, da se v goščavi na oni strani nekaj premika. "Nič, za zdaj je vse mirno," policista iz patrulje, ki je ta večer na obhodu tega dela meje, takoj umirita mojo bujno domišljijo. Kar je zame avantura, je za policiste le še en običajen delovni dan. Noč, pravzaprav. Se pa skoraj gotovo ne bo končala tako mirno, kot se je začela.

Ograja na meji je potrebna

"Skoraj ne mine dan oziroma noč, da ne bi obravnavali nedovoljenega prestopa meje," pojasni Zvonko Merc. "Samo na območju naše policijske postaje smo letos imeli že več kot 150 primerov, obravnavali smo več kot 500 ljudi. Prihajajo v večjih ali manjših skupinah. Alžirci, Maročani, Tunizijci, Pakistanci, Afganistanci, Indijci ... So vseh starosti, v zadnjem času je precej družin, tudi z majhnimi otroki, še vedno pa je največ mlajših moških. Po večini so ekonomski migranti. Slovenija ni njihov cilj, namenjeni so v Italijo, Nemčijo, Francijo, Nizozemsko, tudi Švedsko. Povedo, da bi se radi tam zaposlili, nekateri imajo znance, sorodnike, ki so že prosilci za mednarodno zaščito v Evropi in se jim želijo pridružiti," razlaga pomočnik komandirja. Policista z daljnogledi opazujeta okolico.

Dragocena pomoč pomožnih policistov

V veliko pomoč so rednim policistom, ki pri varovanju meje dobro sodelujejo tudi s pripadniki Slovenske vojske, so kolegi iz rezervne sestave, pomožni policisti. "V zadnjih letih so redno vključeni v naše delo in pomenijo veliko pridobitev, saj nas precej razbremenijo. Zelo vestno in z zanosom opravljajo svoje delo, res jih moram pohvaliti," pravi pomočnik komandirja Merc.
Eden od pomožnih policistov z najdaljšim stažem je Dušan Fekonja. "Leta 1987, po vrnitvi iz takratne JLA, sem se priključil rezervni sestavi policije. Aktivirajo nas po potrebi. Zdaj delam pri nadzoru meje skupaj z aktivnimi policisti, zelo dobro se razumemo, smo kot ena družina." Med bolj svežimi kadri v vrstah pomožnih policistov je Maja Veselič. "Delo policistov me je od nekdaj zanimalo. Pri izbiri poklica so potem sicer prevladali drugi interesi, a ko se je pojavil razpis za pomožne policiste, sem se le prijavila in se tako vsaj približala delu v policiji," pravi. "Delam pri varovanju meje, s patruljo gremo na določene točke, tam nadzorujemo teren, ponoči tudi s termovizijo. Če naletimo na ljudi, ki so nezakonito prestopili mejo, opravim varnostni pregled pri ženskah, drugo naredijo redni policisti."