Damijana Žišt
V Kočevskem rogu, ob ob breznu pri Macesnovi gorici je danes potekala osrednja spominska slovesnost ob 75. obletnici množičnega pomora Slovenske narodne vojske. V zadnjih letih opravljene raziskave navajajo, da je največje grobišče v Rogu pobitih domobrancev brezno pod bližnjo Macesnovo gorico in ne brezno pod Krenom, kot so predvidevali doslej. Slovesnost, ki se jo je zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom udeležilo le okoli sto ljudi, se je začela s polaganjem vencev predsednika vlade Janeza Janše, predsednika republike Boruta Pahorja in predstavnikov Nove slovenske zaveze, ki je organizirala spominsko slovesnost. Nato je sledila maša, ki jo je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore, po maši sta spregovorila oba predsednika, Janša in Pahor. Po končani slovesnosti pa sta se predsednika odpravila še v Smrečje pri Turjaku, kjer sta položila venca k spomeniku žrtvam NOB.
Nadškof Zore se sprašuje kako bomo s temi dogodki lahko živeli mi?
"Ob vseh vprašanjih, ki se porajajo na tem kraju zla in vere, se postavlja tudi vprašanje, ki je za nas življenjskega pomena. Kako bomo z dogodki in iz dogodkov, ki so to zemljo prepojili pred 75 leti, živeli mi? Kakšne odgovore bosta v nas prebudili kletev in molitev, ki sta v tistih mračnih majskih dneh odmevali med stoletnimi drevesi?" se je v pridigi ob breznu danes spraševal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Meni, da nam morajo odgovore na ta vprašanja dati ljudje, ki so zlo doživeli in preživeli: "Ljudje, ki so se sprijaznili s smrtjo, pa je nazadnje le niso bili deležni. Njihovi odgovori namreč niso leporečje, ampak postanejo življenje, ki zajema iz Božjega in ga živi v človeškem".
Država mora popraviti krivice
Predsednika Janša in Pahor sta v svojih govorih poudarila pomen enotnosti v obdobju osamosvajanja kot koraka na poti k narodni spravi. "Sprava ni dogodek, ampak je stanje duha. V tem duhu je bila ustanovljena združena Evropa in v tem duhu je bila ustanovljena Slovenija," je med drugim dejal Pahor. V svojem nagovoru je spomnil na prvo spravno mašo, ki je v Kočevskem rogu potekala pred 30 leti. Občutki glede slovesnosti, na kateri sta spregovorila tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in predsednik predsedstva Milan Kučan, se razhajajo še danes.
Smo se iz smrti rojakov kaj naučili?
"Kaj lahko danes odgovorimo tistim rojakom, ki so svoja mlada življenja pustili v tem breznu pod Macesnovo Gorico ali tistim v Smrečju pri Turjaku, ki so pod streli protikumunistične strani umrli tik pred koncem vojne? Oboji, dokončno združeni in spravljeni v smrti nemo strmijo v nas žive in že 75 let molče sprašujejo, sta vas naša smrt in žrtev kaj izučila? Odgovor je vseeno da, resnica, o vaši in očetovi usodi je tik pred osamosvojitvijo s takšno težo legla na nas, da smo lahko videli kam je nekoč pripeljal narodni razkol v usodnem času in da smo zato storili vse, da slabega pol stoletja kasneje ne bi krenili v nam že znano, grozljivo smer," je še poudaril Janša v svojem govoru pri Macesnovi gorici.
Boljše, da nič ne veste
"Pred 75 leti, 20. junija 1945 je Edvard Kardelj iz Beograda poslal osebno depešo Borisu Kidriču v Ljubljano v kateri je zahteval hitrejše čiščenje oziroma pobijanje. Morija se je okrepila, in na transportu proti Kočevju je bil tudi moj oče, ki ob začetku vojne ni imel niti 14 let. In nato je prav na tem mestu, s stotinami mladih in mladoletnih bil postavljen pred strojnice, brez vsake sodbe in kakršnekoli krivde", je uvodoma začel svoj govor Janša. Grozote vojnega in povojnega časa so bili časi smrtne groze pred resnico, ki so jo tedanje oblasti skrivale pred ljudmi. "Zato so ljudje govorili, boljše, da nič ne veste. Resnica je bila tako strahotna, da njenim drobcem sprva mladi nismo niti verjeli," je dejal Janša. Vendar pa je bil odpor proti kateremukoli zlu legitimen. "Zato spoštujemo vse posameznike, ki so odločili iz tega nagiba, ki so se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu, komunizmu. In prav zato si vsi tisti, ki so končali v tem breznu zaslužijo dostojen pokop, navajanje njihovih imen na spomenik ter spravo. O tem je bilo govora že pred tridesetimi leti na prvi spominski slovesnosti v Kočevskem rogu, ko so bili tedaj zavedeni, da so v množičnih grobiščih tudi posmrtni ostanki domobrancev, kar pa ni bilo res. Svoj zadnji boj so končali tukaj, v tem breznu Macesnovi gorici," je dodal premier. Sam meni, da sprave ne bomo dosegli danes, temveč nekoč v prihodnosti.
