Srečko Klapš
Rdeča nit letošnje bančne konference v organizaciji Združenja bank Slovenije je bilo krizno upravljanje v času covida-19. Finančni minister Andrej Šircelj je naštel protikrizne ukrepe in obljubil, da bo vlada kmalu sprejela še izvedbeno uredbo, ki bo dokončno razjasnila dilemo, da banke v primeru unovčenja dve milijardi evrov težkega državnega poroštva za neodplačane kredite dobijo denar in ne obveznic. To se je na seji vlade kasneje tudi zgodilo.
Banke letos brez dobičkov?
Viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc je menil, da so se banke skupaj z evropskim bančnim sistemom odzvale bolje kot pred desetletjem. Kljub krizi so zagotavljale neprekinjeno poslovanje, zaradi česar ni bilo zaostritev pri bančnih okencih. Ocenil je, da morajo banke premagati še milijardo evrov težak izziv slabih posojil, predvsem malih in srednjih podjetij. A ker bodo sprejeti ukrepi upad rasti znižali za tretjino, se ne bo uresničil prvotni scenarij, po katerem bi banke letos poslovale z velikimi izgubami. "V prvih štirih mesecih so ustvarile okoli 100 milijonov evrov dobička, konec leta pa bo poslovni izid bank verjetno okoli ničle," je dejal Dolenc in dodal, da je bila v tem obdobju rast kreditiranja podjetij močnejša kot kreditiranja prebivalstva, ki je še naprej povečevalo predvsem vloge na vpogled.
Denar za podjetnike le še do konca poletja
Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), je povedala, da jih je kriza ujela v začetku leta, ko so še lahko prilagodili ukrepe. "Za mikro in mala podjetja je v obtoku 12 milijonov evrov, tudi za tista v problemskih območjih. A ta sredstva bodo pošla do konca poletja," je dejala Tomanič Vidovičeva. Napovedala je tudi posebne likvidnostne koronakredite za podjetja s področja gostinstva in turizma, turistične agencije in potovalne prevoznike, ki so v težavah: "Gre za brezobrestne kredite z zelo nizkim zavarovanjem."
SPS se je s SID banko dogovoril tudi za novo dodatno 60-milijonsko shemo za mikro posojila, ki naj bi bila na voljo do sredine prihodnjega leta. Še naprej pa je inovativnim podjetjem na voljo semenski kapital za nadaljnji razvoj.
Gorjup: Sem tudi bankir
Bančna konferenca se je zaključila z okroglo mizo, na kateri so sogovorniki ocenjevali protikrizne ukrepe in napovedovali, kaj nas čaka v jeseni. Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in direktor BSH Nazarje, je opozoril, da lahko zamik državnih poroštev in likvidnostnih posojil podjetjem ogrozi tako njih kot dobavitelje. "Zato sem postal tudi bankir, saj naše dobavitelje financiramo z 20 milijoni evrov, da ne gredo v stečaj," je dejal Gorjup in dodal, da je avstrijski in nemški kapital že v nizkem startu za nakupe nepremičnin in podjetij v regiji. Če bomo dovolj likvidni, bomo tudi sami lahko izkoristili priložnosti, ki bodo na trgu. In če bomo presegli komplekse manjvrednosti v glavah, bomo bližje cilju 60 tisoč evrov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega.
"Naše dobavitelje financiramo z 20 milijoni evrov, da ne gredo v stečaj"
